Skupine za kričanje so nov wellness trend, bi ga poskusili?

Navajeni ste, da ne vpijete, še posebej, da ne kričite, ne povzdigujete glasu, da ne bi izpadli agresivni ali koga motili, resnica pa je, da je kričanje dobro za duševno zdravje in splošno počutje in to v trenutku. Podobno kot pri meditaciji je lahko dejanje kričanja, kot izpušnega ventila za stres, koristno.

Če bi vam povedali, da na Švedskem obstaja univerzitetno okrožje, kjer vsako noč ob 10. uri iz vseh stavb prihajajo glasni kriki, bi vas bilo strah ali bi si želeli iti tja? Zanimiva tradicija, imenovana The Flogsta Scream, glede na območje, kjer se izvaja vsak večer, je zelo razširjen ritual za izlivanje jeze, razočaranja, pa tudi za zabavo in lajšanje stresa, ki si ga je zamislila skupina študentov in ga nato posredovala naprej, kot terapevtski pa tudi zabavni običaj za mlajše generacije. Osvobajajoča moč kričanja ni nič novega, toda ali res poznamo korenine tega spontanega odziva, ki pritegne um in telo?

Zakaj kričimo in pogosto ne moremo nadzorovati tega?

Vpitje je pravzaprav primarni komunikacijski medij, razširjen pri vseh primatih – tudi pri opicah, – ki se je razvil pred jezikom in ima specifično evolucijsko funkcijo, saj signalizira nevarnost. Ko nekdo kriči, je to pogosto odziv in način za zavestno ali nezavedno izražanje občutka nevarnosti in nelagodja, ki človeka spravi iz cone udobja. Ko se nekdo prepira ali je v konfliktni situaciji, povzdigovanje glasu pomeni, da se postavite v položaj agresije, da se ubranite pred zaznano nevarnostjo in takrat postane težko nadzorovati svoja čustva in tudi ton glasu.

Kričanje je takojšen odziv na negativna čustva; pravzaprav so razlogi za to običajno povezani s strahom, občutki jeze, bolečine, nevarnosti in frustracije, lahko pa tudi v trenutkih presenečenja in nenadne sreče, ko vsakodnevno ravnovesje poruši nekaj izjemnega v pozitivnem smislu. V svojem bolj negativnem in s travmo povezanem pomenu pomeni povzdigniti glas na nek način dati glas bolečini.

Na primer, glede na študijo Univerze v Oslu obstaja šest vrst kričanja, ki ustrezajo šestim osnovnim čustvom. Ne kričimo le v jezi, ampak je ta reakcija pogosto odraz bolečine, strahu, veselja, žalosti in strasti, delimo pa jih celo na alarmne krike, nevtralne krike in nealarmne krike, odvisno od tega, kako druga oseba dojema vaš krik. Če ne morete kričati, to pomeni, da ne morete izraziti teh čustev, potlačene travme pa se lahko usedejo in ustvarijo notranje rane, ki jih je težko zaceliti. Zato obstajajo rituali, kot je “joga levjega diha” in prakse, ki uporabljajo terapevtsko kričanje.

Vpitje je dobro za vas, kar dokazujejo “skupine za kričanje”

Kričanje je brez dvoma osvobajajoče. Katarzična izkušnja opuščanja vseh napetosti, tudi samo na mentalni ravni, nudi veliko olajšanje, skoraj tako kot jok. Ti dve čustveni reakciji imata podobne učinke na psihofizični ravni. Oba sproščata endorfine in zagotavljata občutek začasne olajšave, medtem ko jok celo zniža raven kortizola v krvi, hormona, odgovornega za stres in vnetja v telesu.

To potrjuje dr. Rebecca Semmens-Wheeler, profesorica psihologije na mestni univerzi v Birminghamu, ki pravi: V telesu lahko sproži eksplozijo endorfina, hormona sreče, ki lahko izboljša razpoloženje tistih, ki se počutijo pod stresom ali zaskrbljeni, vendar pa to ni dolgoročna rešitev . Poleg študentov v Flogsti na Švedskem in sob besa vse več ljudi ponovno odkriva prakso terapevtskega vpitja, tako da so se lani oblikovale prve “skupine za kričanje”, ki jih sestavljajo večinoma ženske članice.

Ni si težko predstavljati, zakaj so ženske najverjetnejša skupina, ki se bo zbrala, da bi dala duška svoji jezi, glede na odgovornosti, družbene razlike in frustracije, zaradi katerih je življenje žensk vsakodneven izziv, zlasti v smislu čustvenega dela.

vogue.it