Kako je modni detajl hrvaškega izvora postal ultimativni modni trend?

Zgodba o nastanku kravate je bolj romantična, kot bi si kdajkoli mislili. Hrvaški vojaki so okrog vratu nosili fin šal, zavezan na specifičen, dotlej neviden način, ki so ga po legendi pogosto prejeli od svojih izbrank. Njihov prihod v Pariz je pritegnil izjemno pozornost francoske buržoazije. Tudi oni so se borili na strani francoskega kralja v tridesetletni vojni, ki je v začetku 17. stoletja divjala po Evropi. Pravijo, da je mladi francoski kralj Ludvik XIV. kravato začel nositi pri komaj sedmih letih in tako postavil modni standard celotnemu francoskemu plemstvu. Francozi so ta slog po Hrvatih poimenovali “à la Croate”, iz česar izvira tudi samo ime kravata.

Francoski pisatelj Francois Chaille je v svoji knjigi “La Grande Historie de la Cravate” (“Velika zgodovina kravate”) zapisal naslednje: “Okoli leta 1635 je kakih šest tisoč vojakov in vitezov prispelo v Pariz v podporo francoskemu kralju Ludviku XIII. Med njimi je bilo veliko število hrvaških plačancev, ki so pod vodstvom bana ostali v službi francoskega kralja. Tradicionalna uniforma z zavezanimi poslikanimi rutami okoli vratu je pritegnila pozornost francoskega dvora. Šali so bili izdelani iz različnih materialov, od grobih, ki so jih nosili navadni vojaki, do svilenih in finih bombažnih, ki so jih nosili častniki. Ta “hrvaški elegantni slog”, v tedanji Evropi povsem neznan, je bil okoli leta 1650 sprejet na francoskem dvoru in je med takratnim meščanstvom postal moden kos oblačila kot simbol kulture in elegance. Poleg lepote so bili ti šali v mnogih pogledih bolj praktični kot togi čipkasti ovratniki, ki so jih nosili francoski vojaki in častniki. Kravato je v Anglijo prinesel Charles II. po vrnitvi iz izgnanstva. Kravata je kot modni kos oblačila kmalu osvojila vso Evropo.

V poznih devetdesetih letih prejšnjega stoletja sta dva raziskovalca z Univerze v Cambridgeu, Thomas Fink in Yong Mao, uporabila matematično modeliranje in izračunala, da obstaja 85 teoretičnih možnosti za vezanje standardnega kravatnega vozla, pri čemer je število “potez” omejeno na devet. Najbolj priljubljeni načini zavezovanja kravate so danes običajni vozel, dvojni vozel, majhen vozel, klasični windsor in polwindsor. Poleg omenjenega velja omeniti popularen “atlantski stil”, pri katerem se vozel zaveže od zadaj in seveda metuljček.

V prvem desetletju 20. stoletja je bila kravata obvezen kos moške garderobe, metuljček pa so nosili ob večernih priložnostih in na družabnih dogodkih. V dvajsetih letih je kravata dobila sedanjo podobo, v tridesetih pa se je zgodil eden najpomembnejših trenutkov v zgodovini kravate, ko je Jessie Langdorf, proizvajalec iz New Yorka, izumil nov način rezanja blaga, ki je poskrbel, da se je kravata po vsakem zavezovanju vrnila v prvotno obliko. Prvo kolekcijo kravat za ženske je ustvaril Grover Chain Shirt Shop po drugi svetovni vojni. Petdeseta leta prejšnjega stoletja so prinesla prve ozke kravate, šestdeseta leta prejšnjega stoletja, znana po revolucionarnih spremembah, pa so prinesla nasprotno skrajnost kravat do 15 centimetrov, ki so jih poimenovali losos stil. Navdušeno so jo sprejela disko sedemdeseta, šele v devetdesetih letih pa je širina 9-10 centimetrov postala nekakšen standard, čeprav moda in trendi nenehno na plano rojevajo nešteto različic tega najbolj razširjenega modnega dodatka na planetu.

Od Marlene Dietrich do Madonne, od Katharine Hepburn do Grace Jones, od princese Diane do Billie Eilish, kravata je bila desetletja izjava, ki so si jo ženske “prisvojile”, da bi potrdile svoj status drznih in neustrašnih, emancipiranih in brezkompromisnih; brezplačno.

Razlog za to je verjetno dejstvo, da je kravata bolj kot kateri koli drug modni dodatek povezana z moškim oblačenjem od njenega nastanka pa vse do danes. V ženskih oblačilih nikoli ni postala mainstream kot hlače, klobuk ali pete – vse povzeto iz moške garderobe, temveč bolj kot simbol nekakšnega upora, tako kot sta to v svojih kolekcijah s kravatami naredila Vivienne Westwood in Jean Paul Gaultier, ki je prvi ustvaril ikonično obleko iz kravat. Uporabila sta jo na alternativni način, po navdihu subkulturnih skupin, ki pa so si jo prisvojile iz visokega družbenega establišmenta in jo nosile s pridihom ironične anarhije in upora kot znak družbenega protesta.

Podobno vzdušje smo lahko občutili že lani na modnih revijah mladih, a vplivnih novih modnih imen, kot so Vaquera, Hodakova in Avavav. Drugo presenečenje je bila vizija Daniela Roseberryja, ki si je za Schiaparellija zamislil povsem nadrealistične kravate, ki so bile videti kot kitke, spletene iz las, pa tudi Sabata de Sarna za Gucci, ki je skoraj vse videze moške kolekcije dopolnil z ozkim fetišiziranim svilenim šalom-kravato, zavezanim z nekakšno zanko namesto z vozlom. Usnjene izvedbe pri Ferragamu in Sportmaxu so delovale nekoliko bojevito, Moschino igrivo, Loewe in Pradina pa formalno.

Anthony Vaccarello je v moški kolekciji Saint Laurent nato napovedal tisto, kar je naslednjo sezono naravnost eksplodiralo v aktualni ženski kolekciji: v središče modne pozornosti je prišla klasična kravata, rekli bi skorajda strogo formalna in poslovna, ki jo spremljajo ultramoderni kroji in prevelike obleke, o katerih ljudje ne nehajo govoriti. Na desetine drugih je sledilo zgledu, od pričakovano klasičnih Giorgia Armanija in Ralpha Laurena do trenutnih vročih zvezdnic, kot so 3.Paradise, Kidsuper in Willy Chavarria.

Jeseni se bo trend, po kolekcijah sodeč, le še zaznamoval. Kravate se že nosijo v vseh možnih kombinacijah, od osnovne srajce s širokimi kavbojkami do popolno krojenih kostimov. Ta poudarek na formalnosti bo jeseni postal še bolj izrazit. Krojenje postane še bolj natančno in strukturirano, kravata pa je pogosto barvno usklajena v monokromatskem bloku s srajco in obleko. V toplih dneh, ki prihajajo, razrahljajte vozel, a se ne znebite kravate. Tukaj je in po modi sodeč se zdi, da bo ostala močnejša kot kdaj koli prej.

Kreativna direkcija: Petar Trbović
Foto: Marko Suvić
Modela: Nikolina Matičević @ Faith Model Management i
Pavle Nikolić @ Vampire Mgmt
Ličila: Simona Antonović
Frizura: Milena Maršić @ Salon Glamour
Asistentka stilista: Nives Skelin