Kaj me je kolo življenja naučilo o ravnovesju

Začetek leta je čas, ko se večina ljudi skoraj po avtomatizmu odloča za velika obljube sebi. Zaobljube. Novi začetki. Načrti o tem, kako biti discipliniranejši, uspešnejši, mirnejši, srečnejši. Tudi sama sem leta v vsako novo leto vstopala z istim vprašanjem: kaj moram letos doseči, da postanem boljša verzija sebe? Za tem vprašanjem, če sem iskrena, se je pogosto skrivala potreba, da ponovno vzpostavim nadzor. Nad sabo. Nad življenjem, ki mi je pogosto polzelo iz rok.

Že leta hodim na psihoterapijo, skupaj z skupino žensk, ki z mano delijo svoje vsakdanje in manj izgovorljive tegobe. V tem prostoru sem se naučila, da terapija ni prostor za hitre rešitve, temveč za počasno razkrivanje. Ključna tema, h kateri se stalno vračamo, ne glede na razlog, zaradi katerega pridemo, je iskanje ravnovesja. Ne tistega popolnega, nedosegljivega, ampak realnega. Ravnovesja, ki se stalno preizprašuje, izgublja in ponovno gradi. Ena od enostavnejših, a hkrati najučinkovitejših vaj, ki sem jo, po nasvetu svoje terapevtke, začela prakticirati, je prav kolo življenja.

Kako deluje kolo življenja?

Za tiste, ki se niso še nikoli srečali z njim, kolo življenja deluje kot preprosta, skoraj naivna terapijska vaja. Krog, razdeljen na segmente: delo, zdravje, družina, prijatelji, ljubezen, finance. Ko sem ga prvič narisala, nisem pričakovala nič spektakularnega. In prav ta preprostost me je ujela nepripravljeno. Ker ko vsa pomembna področja življenja postavim v en sam krog, postane nemogoče, da se skrijem za razlagami, obveznostmi ali utrujenostjo.

Medtem ko sem risala ta krog, sem prvič resnično videla svoje življenje iz ptičje perspektive. Ne kot seznam opravil, ki sem jih opravila ali ne, temveč kot celoto, kjer nekateri deli kričijo, medtem ko drugi komaj obstajajo. Ugotovila sem, da ne živim v ravnovesju, ampak v stalnem prelivanju energije iz enega področja v drugega. In da sem nekatere segmente leta potiskala na rob, prepričana, da se jim bom vrnila, ko bo čas. Da bi bolje razumeli, za kaj gre, si vzemite nekaj minut in sledite naslednjim navodilom:

Kaj potrebujete za to vajo

• papir in svinčnik
• dve barvici različnih barv
• iskrenost do sebe.

Vsaj nekaj minut, kolikor vam bo vzelo to vajo, si dovolite biti iskreni – verjemite mi, splača se!!

Navodila za risanje kolesa življenja

1. Narišite krog na papir in ga razdelite na segmente, ki predstavljajo pomembna področja vašega življenja. To so lahko delo, zdravje, družina, prijatelji, ljubezen, finance, prosti čas ali katera koli druga področja, ki so vam osebno pomembna.
2. Znotraj kroga narišite še 10 manjših krogov. Za vsak segment ocenite, koliko ste trenutno zadovoljni s tem področjem, na lestvici od ena do deset, kjer ena označuje popolno nezadovoljstvo, deset pa občutek popolne izpolnjenosti. Ocenjevanje opravite iskreno, brez razmišljanja, kako bi se morali počutiti.
3. Z eno barvo označite trenutno stanje, z drugo željeno – tisto, h čemur stremite. Prav to, h čemur stremite, bo vaš tihi opomnik o prioritetah skozi leto, ki prihaja.

Pomemben detajl točk je prav v tem, da ne stremite k številki 10. Brez prostora za razvoj ta vaja predstavlja le še en kos papirja, ki vam jemlje čas in energijo. In morda še pomembnejša lekcija, ki jo ta vaja nosi s seboj: ravnovesje in popolnost, h kateri stalno stremimo – nista prijatelja.

Česa nas uči kolo življenja?

Kolo življenja me ni vprašalo, ali sem uspešna. Vprašalo me je, kje sem prisotna, in kje le formalno obstajam. Medtem ko sem v nekatere dele življenja vlagala preveč, do izčrpanosti, sem druge ohranjala na minimumu, le da lahko rečem, da obstajajo. Te neskladnosti nisem opazila v vsakdanjem hitenju. Opazna je bila šele, ko sem vse postavila pred sebe, v eno samo risbo.

Zato je zame ta čas prenehal biti mesec velikih odločitev in glasnih obljub. Postal je čas za evalvacijo. Namesto da sem se spraševala, kaj moram naslednje doseči, sem začela postavljati veliko pomembnejše vprašanje: kam naj letos usmerim svojo pozornost? Ta sprememba fokusa je prinesla olajšanje in, presenetljivo – prave rezultate! Zapomnite si, pozornost ni enako kot pritisk. Ne zahteva popolnosti, temveč prisotnost.

Skozi delo s kolesom življenja sem se naučila, da vsi segmenti ne zahtevajo akcije. Nekateri ne želijo, da jih popravim, ampak da jih opazim. Da jim dam prostor brez občutka krivde, ker trenutno niso boljši. Drugi pa ne zahtevajo spremembe, temveč iskrenost. Priznanje, da me trenutno ne izpolnjujejo, brez potrebe, da takoj vem, kaj bom s tem spoznanjem naredila.

V iskanju ravnovesja

Najpomembnejša lekcija, ki sem jo iz tega procesa potegnila, je, da ravnovesje ni nekaj, kar enkrat dosežemo in nato vzdržujemo. Ravnovesje je proces. Kolo se stalno premika, spreminja obliko, reagira na življenjske faze, skozi katere grem. Tisto, kar je danes stabilno, je lahko jutri zapostavljeno. In to ni poraz, ampak znak, da se premikam, da se spreminjam.

Kolo življenja me, na koncu, ni naučilo, kako vse držati pod nadzorom. Naučilo me je, kako biti iskrenejša do sebe. In v svetu, ki nenehno zahteva več, hitreje in bolje, je ta iskrenost zame postala najdragocenejša oblika ravnovesja.

Na povezavi najdete šablono, ki jo lahko sami stiskate.