Long read
Če bi jo morala opisati z eno besedo, bi za znamko Kinraden rekla, da je preprosto cool. Cool v svojem dizajnu, cool v svoji estetiki, cool v sporočilu, ki ga želi predati svetu. V centru Kopenhagna, kjer se oblika sreča s filozofijo, Sarah Müllertz tiho preoblikuje svet finega nakita. Arhitektka po izobrazbi in ustanoviteljica trajnostne znamke Kinraden, ustvarja z minimalističnim pogledom in maksimalnim občutkom za pomen. Njeno delo govori v jeziku skandinavskega oblikovanja v prepletu z arhitekturo, ob posebni tišini, ki pušča prostor – za nosilca, za čustvo, za zgodbo.
Pogovor naju najprej zanese k modri barvi, ki je postala osrednji element novega vizualnega jezika znamke Kinraden. “Zame je bilo vedno modro,” pravi Sarah, ki barvo povezuje z otroštvom ob skandinavski obali, kjer se prepletata morje in nebo. Modra ji pomeni mir in kontinuiteto – zasidrana je v danski oblikovalski dediščini in arhitekturni teoriji svetlobe, ki jo je oblikovala kot ustvarjalko. Kar je bila nekoč le diskretna barvna niansa, je zdaj postala znamkina rdeča nit: od Kinraden prodajnega prostora in embalaže do miz, na katerih počivajo najnovejši kosi nakita. “Bil je čas, da modro zares začutimo.”
Čeprav je znamka Kinraden uradno nastala leta 2014, se je njena zgodba pisala počasi in premišljeno. Prvih pet let je Sarah usklajevala oblikovanje nakita z redno službo arhitektke in kolekcije so nastajale ponoči, v kleti njenega doma. Šele leta 2020, ko je zapustila arhitekturni biro in se povsem posvetila blagovni znamki, je znamka Kinraden dobila pravi zagon. “Vedno pravimo, da ima Kinraden dva rojstna dneva – 2014 kot začetek in 2020 kot zavezo.” Ta dvojnost, med potrpežljivostjo in nujnostjo, med trajanjem in eksperimentom, definira tako znamko kot njeno ustanoviteljico. Kot arhitektka pri svojem ustvarjanju uporablja klasično trikotno metodo, ki išče ravnovesje med materialom, funkcijo in kontekstom. A v primerjavi s fiksnimi arhitekturnimi strukturami, je pri nakitu ključnega pomena še nekaj drugega – njegovo prilagajanje telesu ter puščanje prostora za občutke in čustva. “Če ne pustiš prostora tistemu, ki nakit nosi, to ni več osebni predmet. Nakit dobi pomen skozi darilo, spomin, občutek – in za to potrebuje prostor.”
Ta misel je v njej zasidrana že od časa študija: če stvar ne bo imela smisla čez sto let, je ne naredi. Dolgotrajnost je ključna – tako v materialih (reciklirano 18-karatno zlato, srebro, redka lesovina) kot v estetiki, ki se izogiba modnim trendom v korist jasnih, skulpturalnih oblik. Njeni kosi so brezspolni in niso ustvarjeni za določenega posameznika, temveč za človeško formo (z njenimi oblinami in gibanjem), kot osrednjim slikarskim platnom.
Znamka Kinraden je globoko zasidrana v trajnosti, vendar Sarah tega pojma ne uporablja lahkotno. “To ni nalepka – to je v resnici predpogoj za življenje danes,”. Iz izkušenj pri vodenju obsežnih arhitekturnih projektov je namreč iz prve roke izkusila, kakšen okoljski davek prinaša nenadzorovana potrošnja. Te izkušnje – skupaj z vprašanji, ki jih postavljajo njeni otroci – so postale njen glavni motivacijski dejavnik. “Vse, kar potrebujemo, že imamo, vprašanje je, kako z vsem tem ravnamo.” Tako je vsak material, ki ga uporablja, izbran z namenom. Les prihaja iz tanzanijskega gozda, nekoč namenjenega izdelavi klasičnih glasbil, kovina je pridobljena iz recikliranih industrijskih odpadkov, proizvodni proces je premišljen in celo vsakdanja pisarniška rutina vključuje skrb za dobrobit ekipe- od pisarniške kave do posebnega programa dobrega počutja za zaposlene. “Ni popolnosti,” pravi. “A če začneš prav – z vgrajeno etiko – lahko sproti vse izboljšuješ.”
Čeprav temelji znamke Kinraden ostajajo nespremenjeni, se kolekcije neprestano razvijajo. Kot pravi Sarah, pogosto hkrati dela na več njih hkrati, saj pusti idejam, da zorijo, da nekatere izginejo in da druge spet vzniknejo. “To je kot plastenje. Včasih se nekaj tiho nabira v ozadju, dokler nenadoma ne postane bistveno za novo zgodbo.” In čeprav pravi, da je vsaka kolekcija drugačna, se skozi vse prepozna njeno ozadje: arhitekturna strogost in brezčasna preprostost, brez okraskov ali sentimentalnosti. Tisto, kar pri Kinraden ostaja neomajno, je njena izčiščena estetika – brez očitne simbolike, a polna pomena. Vsak kos je majhna skulptura, namerno zahtevna za izdelavo. “Nimaš se kam skriti,” se zasmeji Sarah. “Vse je razkrito in to je ta izziv preprostosti – od tebe zahteva preprosto vse.”
Podobna filozofija velja tudi za sodelovanja, ki jih Kinraden ustvarja z umetniki. Enkrat na leto znamka soustvari omejeno kolekcijo v sodelovanju z izbranim umetnikom, saj so prav takšni projekti tisti, ki oblikovalko potisnejo izven njenih ustaljenih izraznih poti in v svet druge ustvarjalne miselnosti. “To je način, da ostanem odprta, da se ne zatečem v udobje ali v ponavljanje. V življenju nenehno potrebujemo izzive. Če se zaprem vase, če se ne pustim izzvati, moje delo izgubi globino in sodelovanja z drugimi umetniki so način, kako ohraniti radovednost. Moramo se učiti, saj le tako lahko rastemo.”
In ravno ta odprtost – do dialoga, nepopolnosti in do sveta – je razlog, da Kinraden odmeva med različnimi generacijami. Znamka ne cilja na določeno demografsko skupino; njene stranke so stare od 20 do 85 let, a v resnici niso definirane z generacijo, spolom ali slogom. Kinraden skupnost definira občutek. “Ne moreš jih opisati, ampak jih prepoznaš, takoj ko jih vidiš.” – In Kinraden kosi? “Tudi ti so takoj prepoznavni – tudi sredi množice.”
Kinraden zdaj vstopa v novo poglavje, s kolekcijo The Imprint – morda najbolj osebno in tehnično zahtevno doslej. Navdihnjena z umetniškim opusom Marine Abramović, ki že dolgo vpliva na Sarahino ustvarjanje, kolekcija raziskuje odnos med naravo in človekom, med lesom in kovino. “Razvoj kolekcije je bil zelo zahteven, saj gre za izjemno natančno spajanje materialov. Lesa ne moremo polirati, kovino pa in tukaj hkrati les prodira skozi kovino ter ga tako lahko vidimo tudi na notranji strani zapestnic in uhanov.” A kolekcija presega tehnično mojstrstvo. Odseva Abramovićin trajnostni vpliv – njeno sposobnost, da pusti pečat: čustven, intelektualen, telesen. “Njena umetnost je lepota in bolečina v enem. Pusti sled. Spodbudi pogovor.” In točno to želi Sarah, v svetu, ki je prežet s kratkotrajnim, doseči tudi z nakitom: pustiti odtis – na koži, v mislih, v času.
