Kultni beograjski kulturni center praznuje pomembno obletnico

Eden od najvplivnejših kulturno-umetniških prostorov v Beogradu že 15 let vsakodnevno narekuje tokove sodobne umetnosti v Srbiji. Kulturni center Grad ali v vsakdanjem jeziku Beograjčanov KC Grad je prostor, na katerega mnoge generacije vežejo raznoliki spomini. Naj gre za zabave znanih imen srbske in mednarodne DJ scene, koncerte, nastope ali razstave mladih in nadarjenih umetnikov, katerih ustvarjalnost izžareva svežino in raznolikost, Kc Grad je oaza edinstvenih vsebin.

KC Grad

Rustikalen ambient in letni vrt dajeta občutek izoliranosti od hrupa in prometa, ki je v tem delu mesta skoraj vedno enako bučen, Kc Grad pa se v njem skriva kot miren pristan med rdečimi lampijoni in ob dobri glasbi. Če pridete na dogodek v večernih urah, je dobra zabava zagotovljena, tedenski program pa je vedno pester. Nekdanji skladiščni prostor na bregu reke Save je preoblikovan v prostor za zbiranje, ustvarjanje, učenje, deljenje, podporo in zabavo.

Poleg umetniškega programa ima izjemno razvit glasbeni, filmski, debatni, literarni program ter umetniške rezidence. O začetkih, sodelovanju, podpori, izzivih in načrtih za prihodnost smo se ob jubileju pogovarjali z ustanoviteljico in umetniško direktorico Kc Grad Ljudmilo Stratimirović. Predlagamo, da če načrtujete izlet v Beograd, obvezno uvrstite Kc Grad na seznam krajev, ki jih morate obiskati.

Nam lahko poveste nekaj več o začetkih KC Grada? Kako se je vse skupaj začelo in kateri so bili prvotni nameni in cilji?

KC Grad je nastal kot logično nadaljevanje dejavnosti, ki sva jih Dejan Ubović in jaz razvijala prek NVO Kulturni Front že od leta 2000. Delala sva različne projekte, kot so mreža Crossradio radijskih postaj na območju nekdanje Jugoslavije in širše, regionalni festival alternativne kulture REFRACT, koncerti na različnih lokacijah, prvi nastopi Nouvelle Vague v Beogradu, nastopi tujih DJ-ev, različne razstave, kot je "Skandinavski dizajn – več kot v Muzeju Jugoslavije… Imela sva vedno več projektov. Nato smo s fundacijo Felix Meritis iz Amsterdama dobili podporo za skupni projekt, iz katerega je v resnici nastal KC Grad. Nismo imeli jasnega večletnega načrta, razen treh projektov, katerih organizacijo smo načrtovali v naslednjih treh letih. A ko smo se odločili vstopiti v prostor starega, neuporabljenega skladišča brez elektrike in infrastrukture, polni entuziazma in navdušenja nad tem, v kaj se spuščamo, smo spoznali, da moramo vendarle delati na tem, da imamo v tem prostoru dogodke in občinstvo na obeh ravneh vsak dan. Seveda, to ni bilo takoj tako. Odprtje KC Grada 16. aprila 2009 je bilo nepozabno dogajanje. Zdelo se je, da je bilo celo mesto na odprtju, kar nas je presenetilo.

Kako bi opisali potovanje in razvoj celotnega prostora v zadnjih 15 letih? Kateri so bili ključni
prelomni trenutki ali uspehi, ki bi jih izpostavili?

Voditi kulturni center v Srbiji nikakor ni lahko, še posebej ni lahko vztrajati kot neodvisni kulturni center. Našo pot ali taktiko bi lahko opisali kot korak za korakom. Ne maramo skakati v velike podvige, temveč se zanašamo na naš občutek in realno situacijo oziroma kaj si lahko privoščimo in česa ne. Morda se z vidika kakšnega uspešnega poslovneža ali investitorja zdi smešno, vendar smo izbrali temo, okolje in ljudi, ki nam ustrezajo in ki so po našem mnenju vrednost našega mesta in države. Lahko rečemo, da smo počasi, skromno, a stalno napredovali z občasnimi kriznimi situacijami, ki smo jih na srečo vedno z velikim žarom za akcijo uspeli premagati. Kar zadeva ključne prelomnice, se zdi, da so bile 5. in 7. leto resnično tvegani leti, takrat smo občutili, da je treba narediti nekaj sprememb.

Kako ste uspeli prilagoditi se in rasti v skladu s spremembami v kulturnem in umetniškem
svetu v tem obdobju?

To nas pogosto sprašujejo, saj je res zanimivo, da smo uspeli preživeti 15 let, medtem ko se generacije menjajo. Tudi sama sem razmišljala, kako nam je to uspelo, in mislim, da lahko rečem, da imamo predvsem občutek, da prepoznamo, ponudimo priložnost in spodbudimo. Poleg tega smo iskreno zainteresirani za novo tako v glasbi kot v vizualni umetnosti. Tretjič, zelo pomembno je, da smo neodvisni, na vseh področjih. Pred odprtjem KC Grada nam je Steve Austen, izkušeni menedžer v kulturi, ki je takrat svetoval v fundaciji Felix Meritis, predaval o razvoju publike in razvojnih ciklih. Zelo mi je bilo zanimivo in vedela sem, da je to zelo pomembno za to, kar nas čaka. Od samega začetka se ukvarjamo z razvojem publike, bodisi zavestno ali nezavedno, vendar je to nekaj, česar se ne moreš ravno naučiti na fakulteti. Lahko poslušaš teorijo in primere, vendar je situacija povsod drugačna. To, kar je uspešno na Nizozemskem, morda nikakor ne more biti uporabljeno v Srbiji. Ali nekaj, kar se je izkazalo kot odličen načrt v Nišu, ne bi nujno delovalo v Beogradu. Tema razvoja publike je zame zelo zanimiva in s tem se ukvarjam, tako na splošno glede podobe KC Grada, kot tudi skozi posamezne programe.

Katere so najpomembnejše lekcije, ki ste se jih naučili v teh 15 letih in kako so vplivale na vaše odločitve in strategije?

Verjamem, kot pri drugih, da so najpomembnejše lekcije tiste, ki jih pridobimo iz težavnih situacij. To nas je spodbudilo, da smo stvari takoj videli drugače in da smo vedeli na kaj moramo biti v prihodnosti pozorni, česa ne smemo dovoliti, da se nam zgodi, kako se postaviti in kaj spremeniti, na kaj se ne smemo zanašati.

Kje se trenutno nahaja KC Grad v smislu svoje vloge v skupnosti in regiji? Kako ste prispevali h kulturni sceni?

Objektivno ne morem odgovoriti na to vprašanje. To bi moralo biti vprašanje za nekoga, ki neodvisno spremlja razvoj naše umetniške scene in prostorov, ki prispevajo k njenemu razvoju. Subjektivno lahko rečem, da je KC Grad, poleg naši veliki in zelo raznoliki publiki, poznan mnogim v regiji in širše. Na zemljevidu krajev, ki jih turisti želijo obiskati v Beogradu, smo že dolgo časa. Ko gre za sodelovanje z umetniki, institucijami in organizacijami v tujini, pogosto prejemamo povpraševanja za sodelovanje. Imamo zelo bogato biografijo in izkušnje, zato smo potencialno dobri partnerji za različne programe in razpise.

Kakšne so vaše trenutne dejavnosti in programi? Ali imate kakšne posebne projekte ali pobude v tem času?

Trenutno poleg rednih opravil, povezanih s KC Gradom, delam na dveh projektih. Eden od njih je razstava Ljubezen v KC Gradu", s katero praznujemo 15. obletnico. Želela sem predstaviti 15 let obstoja neodvisnega kulturnega centra skozi najlepše zgodbe o ljubezni, srečanjih, prijateljstvih, ki so se začele v KC Gradu. Spremljajoč že nekaj časa delo mlade fotografinje Izabele Milanović, predvsem skozi serije fotografij, posnetih med različnimi glasbenimi dogodki v KC Gradu, je bilo nemogoče spregledati njen talent in posebnost trenutkov, ki jih ujame s svojim analognim fotoaparatom. Poleg izjemne zabave same po sebi, nas Izabeline fotografije takoj potegnejo v središče dogajanja in kot da občutimo vzdušje divjega rajanja, vzburjenja in prepuščanja užitku. Vešče prenaša gibanje in energijo skozi svoje fotografije, njeno delo pa gledalce kliče, naj se ji pridružijo. Med množico posnetkov množice, ki iskreno uživa v dogodku, se vedno pojavijo detajli polni nežnosti in ljubezni, ki jih Izabela opazi in zabeleži na svoj nevsiljiv in spoštljiv način. Izabela je del nove domače ustvarjalne scene, sledi vsem, kar jo zanima, povsod gre, študira fotografijo na FPU, dela v Novi Iskri in uspe aktivno sodelovati na vsaki zabavi. Ne zamudi priložnosti, da s
svojim malim fotoaparatom ujame trenutke, ki jo zanimajo. Vodena s strastjo do dokumentarne fotografije, je Izabela že pokazala svoj talent na lokalnih skupinskih razstavah in sodelovala na več mednarodnih, od katerih vsaka priča o njeni sposobnosti, da ujame bistvo prehodnih trenutkov. Izabelina pristna radovednost in empatija zasijeta v njenem pristopu skozi fotografijo. Skozi svoj objektiv ne deli le fotografij, ampak tudi zgodbe – zgodbe o ljubezni, smehu in čudovitih muhah, zaradi katerih je življenje vredno živeti. Njene fotografije niso le dokument o uspešni zabavi, temveč so neke vrste dnevnik ene generacije.

Drugi projekt je Art Weekend Beograd, dogodek, ki sem ga začela leta 2019 z namenom podpore razvoju domače ustvarjalne scene in omogočanje umetnikom boljšo vidnost, stike s širšo publiko, mednarodnimi umetniki in kuratorji. Sodelovanje med umetniškimi scenami, iskanje novih načinov vidnosti, izmenjava znanja in izkušenj je zelo dragoceno in pomembno za profesionalni razvoj umetnikov in kulturnih delavcev. AWB združuje in kartira veliko število udeležencev, kot so muzeji, galerije, neodvisni kulturni centri in umetniški prostori, ki skupaj prispevajo k bogatemu programu dogodka. AWB se bo letos odvijal na več lokacijah,ki so netipične. Odkrivali jih bomo med 6. in 9. junijem. Gostujoča kustosinja, s katero pripravljam razstavo, ki jo producira KC Grad, je Merle Radtke, direktorica Kunsthalle Munster iz Nemčije, ob veliki podpori in razumevanju s strani Goethe Instituta ter nekaterih drugih članic EUNIC klastera v Srbiji.

Kakšni so vaši načrti in cilji za naslednjih nekaj let? Načrtujete širitev programa ali sodelovanje z drugimi institucijami ali umetniki?

Naši načrti in cilji za naslednjih nekaj let vključujejo ureditev prostora KC Grada, da bi lahko razširili programe. Naš osnovni cilj je vedno preživetje. Trenutno intenzivno delamo na velikem dolgoročnem projektu, Muzeju 90-ih,katerega pobudnik je Dejan Ubović. Prva razstava, ki je na nek način služila kot promocijski projekt in vpogled v idejo, je bila lani organizirana v prostorih Miljenka Dereta v Beogradu. 23. maja se bo odprla razstava v Zgodovinskem muzeju v Sarajevu. Načrtujemo tudi gostovanja po državi in regiji. Zanimanje za projekt je izjemno veliko. Ta projekt bo nekakšna platforma za različne pobude, ki se bodo ukvarjale s fenomenom 90-ih. Oblikovanje razstave izvaja ekipa Muzeja prekinjenih vezi iz Zagreba, med kustosi pa so poleg Dejana Ubovića še zgodovinarka Dubravka Stojanović in pisatelj Igor Štiks.

Kako vidite vlogo KC Grada v prihodnosti? Ali imate vizijo, kako bi radi razvijali in prispevali k skupnosti v naslednjih letih?

Vlogo KC Grada v prihodnosti vidim kot ključno pri podpori in razvoju domače umetniške scene. Želim si, da bi tako naša organizacija kot tudi druge neodvisne ustanove, ki delujejo že od devetdesetih let na razvoju in ohranjanju domače umetniške scene, bile priznane s strani države. Vedno se trudim vzpostaviti sodelovanje in predstaviti naše zmožnosti. Po mojem mnenju je trenutna situacija taka, da smo kot dve galaksiji. Vedno poudarjam, da smo tudi mi tu rojeni in da je to naša domovina. Zahvaljujoč organizacijam, kot so Remont, Czkd, KC Grad in drugi, danes imamo sodobno umetniško sceno. Umetniška scena se ne more razviti čez noč; to je proces, ki traja desetletja, med katerim nastajajo, se razvijajo in vztrajajo umetniki. Na žalost to ni bila prednostna naloga državnih institucij v devetdesetih letih. Umetniško sceno so odkrivale in negovale posamezne neodvisne ustanove.