Ena od velikih skrivnosti najsrečnejše države na svetu se skriva v življenjskem stilu, ki ljudi osvobaja nepotrebnih zapletov – in ja, to idejo lahko poskusimo prenesti v svoje vsakdanje življenje.
ANA MORALES17 oktobra, 2025
Finska je bila že osmo leto zapored imenovana za najsrečnejšo državo na svetu, je razvidno iz poročila ZN o svetovni sreči. O tem je bilo napisanih že na stotine člankov, v katerih so poskušali odkriti recept za njihovo srečo, zdaj pa je tu še dokumentarec Finska, najsrečnejša država na svetu. Gledala sem ga s papirjem in peresom v roki, z namenom, da si zapišem vse “navade”, ki bi me lahko približale temu občutku dobrega počutja – in zabeležila sem nekaj točk, ki povezujejo finski način življenja z občutkom sreče.
Primeri? Finci veliko berejo; imajo poseben odnos do narave (glede na to da imajo v državi več kot 200.000 jezer, to niti ne preseneča); držijo se pravila 8-8-8 (osem ur spanja, osem ur dela in osem ur prostega časa) in redno obiskujejo savno (na Finskem imajo približno ena savno na dva prebivalca). Vse to so konkretni elementi, a temelj celotne zgodbe je, da imajo družbo in sistem, ki ljudem olajša življenje.
Na Finskem je enostavno ustanoviti podjetje (papirologija se pogosto ureja prek spleta ); enostavno je ustanoviti družino (državna in poslovna podpora olajšata starševstvo); enostavno je pridobiti izobrazbo (izobraževanje je brezplačno na vseh ravneh). Ta oblika socialne podpore je pomembna sestavina recepta za srečo, ne le na Finskem, ampak tudi v drugih nordijskih državah. Poleg institucionalne podpore v teh državah obstaja tudi kulturna preferenca za preprostost: uživanje v majhnih užitkih (spomnite se danskega hyggeja), osredotočanje na učinkovitost in zavračanje nepotrebno zapletenih rešitev. Skratka: olajšanje stvari je eden od načinov, da smo srečnejši. Predstavljamo tri praktične pristope, ki jih priporočajo strokovnjaki za navade in wellbeing.
Leta smo poveličevali kulturo preobremenjenosti in pretiranega dela in napora – prepričanje, da mora biti vse, kar je vredno truda, težko in naporno. Oliver Burkeman v svoji knjigi Meditations for Mortals opozarja na lažno privlačnost takšnega razmišljanja: samo zato, ker je nekaj težko, še ne pomeni, da je samodejno občudovanja vredno. Pogosto je ravno prepričanje, da “če je nekaj pomembno, mora biti težko” tisto, ki zmanjšuje možnosti za uspešno dokončanje naloge. Burkeman in Julia Rogers Hamrick (Choosing Easy World) predlagata drugačen pristop: namesto da bi se z disciplino in močjo volje prisilili k delu, se že na samem začetku vprašajte – kaj če je naloga, ki jo imam, preprosta? Če boste tako razmišljali, boste lažje videli konkretne, izvedljive korake, ki jih lahko naredite. Na primer, če se bojite javnega govora, strukturirajte svoje ideje, zapišite ključne točke, jih nekajkrat vadite in se sprostite – preveč nemira v glavi je pogosto kontraproduktivno in vam odvzame del vašega občutka sreče.
Dilara
James Clear v svoji knjigi Atomic habits pojasnjuje, da naši možgani varčujejo z energijo in samodejno dajejo prednost možnostim, ki zahtevajo manj truda. To pojasnjuje našo nagnjenost k skrolanju in pasivnim dejavnostim. Rešitev? Zmanjšajte odpor, oziroma naj bodo dobre navade najlažja izbira. Clear priporoča zmanjšanje odpora, ki stoji med nami in želeno navado: vnaprej pripravite oblačila za vadbo, imejte pri roki zdravo hrano, odstranite mobilni telefon iz spalnice in postavite knjigo na nočno omarico, če želite več brati. Manj ko je ovir, večja je verjetnost, da se bodo pojavila nova, zaželena vedenja. Ne gre za lenobo, temveč pameten način, da izkoristimo naravno nagnjenost možganov in namere spremenimo v dejanske navade.
Psihologinja Cristina Martínez, strokovnjakinja za čustveno dobro počutje in upravljanje s časom (sodelavka projekta Be Casa), poudarja, da “urejeni prostori z naravno svetlobo izboljšujejo koncentracijo in zmanjšujejo tesnobo”. Glede na raziskavo British Journal of Management lahko delo v organiziranem in premišljeno zasnovanem delovnem prostoru poveča produktivnost za do 15 %. Zato je pomembno ustvariti tako imenovane spodbujajoče prostore, ki uravnotežijo učinkovitost in dobro počutje.
James Clear to imenuje “oblikovanje okolja” – optimizacija prostora za lažja dejanja. Primer: če želite telovaditi, izberite telovadnico, ki je na poti v službo, tako boste lažje vzpostavili rutino. Doma to pomeni odstranjevanje motenj (kot je telefon), pospravljanje in zmanjšanje nereda, ki zvišuje raven kortizola. Cristina Martínez priporoča praktično tehniko 1×1: “Ko v vaše življenje pride nekaj novega – pa naj bodo to oblačila, dekoracija ali cilj – poskrbite, da opustite ali vržete ven nekaj starega.” Svetuje tudi, da začnete z majhnimi nalogami (kot je pospravljanje enega predala), saj hitri, vidni rezultati motivirajo in spodbujajo nadaljnje spremembe.
