Ivana Španović o pristnosti, predsodkih in novem sodelovanju z veliko globalno blagovno znamko

Biti najboljši zveni veliko preprosteje, kot je. Pogosto dobimo in dajemo nasvete, da moramo, ko nekaj naredimo, to storiti najbolje. Vendar mora ta majhna beseda vsebovati veliko. Biti najboljši pomeni poznati sebe do te mere, da nas osebne slabosti in napake ne razočarajo ali odvračajo, ampak tudi, da nas prednosti ne dvignejo previsoko. Ne odstopiti, četudi pridejo dnevi, ko se nam zdi, da nič ne gre, nič ni najboljše, kar vključuje vero v lastne principe, tudi ko je težko. Vse to in še več dosega atletinja Ivana Španović, ki s svojimi gestami, profesionalnostjo in popolno mero, ki jo obvladuje, potrjuje, da vprašanje lepote ni omejeno le na videz in fizični izgled, ampak zajema mnogo bolj prefinjene globine in vrednote, ki jih prepoznava in podpira tudi L’Oréal Paris.

Ker L’Oréal Paris že leta slavi izjemne ženske, ki s svojim zgledom navdihujejo druge, da delajo na sebi, spodbujajo spremembe, krepijo samozavest in prostovoljno namenjajo svoj čas, da bi svojim skupnostim dale pozitiven zgled, ni nenavadno, da je prav Ivana Španović nova regionalna ambasadorka tega brenda. Ivana je samozavestna, uspešna, solidarna, kar je že večkrat dokazala na tekmovanjih, kjer je vedno prva, ki pomaga nasprotnikom, in vztrajna pri svojih ciljih in odločitvah. Po drugi strani pa je L’Oréal Paris blagovna znamka, namenjena opolnomočenju žensk, ki s svojimi dejanji, vedenjem in poštenostjo kažejo celoten spekter izjemno dragocenih kvalitet in lastnosti, zato je njuno partnerstvo naraven in logičen korak. L’Oréal Paris opolnomoča in spodbuja ženske, da verjamejo vase, da so pristne, da se postavijo na položaje, ki jim pripadajo, in da so nujno potrebni nosilci sprememb. To dokazujejo z izbiro ambasadorjev, ki utelešajo te lastnosti, pa tudi s svojimi izdelki, ki jih nenehno izboljšujejo, si prizadevajo odražati njihovo moč in pristno lepoto ter podpirati ženske na vsakem koraku.

Stanje ženskega športa je daleč od idealnega, saj mu je še vedno namenjene bistveno manj pozornosti in ker se deklicam že od otroštva na splošno gradi odpor do športa, ki “ni zanje”. Vse te predsodke Ivana s svojimi uspehi več kot očitno razbija, L’Oréal Paris pa je tu, da pomaga, da se njen glas še bolj sliši in prispeva k spremembam v načinu, kako se obravnava ženski uspeh. Da bi se deklice in dekleta poistovetila z uspehom in smatrale, da ga lahko doživijo tudi, če se ukvarjajo s športom, ga morajo videti. In ne samo v novicah in športnih oddajah, ampak tudi na vseh drugih manj pričakovanih krajih iz katerih prihaja navdih. L’Oréal Paris to zelo dobro ve, a ker je kot znamka zasnovan na ideji gradnje mreže medsebojne solidarnosti in podpore na poti do pridobivanja samozavesti, ponuditi roko Ivani in ji dati več prostora pomeni, da jo ponuja vsem tistim, ki jo potrebujejo. Pravzaprav smo govorili o ženskem opolnomočenju in kako se ta izraža v športu, lepoti, ki lahko pomaga ali ovira, o pomanjkljivostih ter o tem, kako umiriti notranjega sabotera, ki se včasih pojavi pri vseh, in sicer z Ivano.

Začnimo od začetka. Kako razmišljaš o športu, kaj meniš, da je njegova najlepša stran in v kolikšni meri lahko predstavlja prostor za opolnomočenje deklic, deklet, žensk? Ali ga vidiš kot prostor za raziskovanje?

Absolutno ja. Mislim, da je vsako področje, kjer imajo ženske prostor za dodatno delo na sebi v vseh možnih pogledih, odličen prostor. Čeprav šport ne pride na misel vsakogar najprej kot prostor za opolnomočenje, morda zato, ker ima konkurenčno, tekmovalno noto, mislim, da je pravzaprav odličen za opolnomočenje, saj so v športu vsi enaki. To je bistvo. Če ste na tekmovanju, so vse ženske okoli vas tam z enako željo in ambicijo in z našim delom smo dosegli vse. To je morda najlepše od vsega.

V kolikšni meri se ženske medsebojno podpirajo in krepijo v športu? Res je, da obstaja konkurenčnost, toda ali čutitš tudi nekakšno mikroskupnost in podporo?

Vse smo tukaj iz iste ljubezni do iste stvari. Razumevanje, ki obstaja med vsemi, je neverjetno. Vse prihajamo iz različnih krajev, ozadij, iz drugih izhodišč, delamo z različnimi ljudmi, toda na koncu smo ženske, ki so v tistem trenutku največja podpora druga drugi. Zame je to najlepša plat športa – da se na koncu v želji, da bi se individualno dvignili in dosegli nekaj osebnega, dejansko kolektivno podpiramo. Ker potrebuješ podporo nekoga drugega in da se nekdo drug z enakimi ambicijami premika proti istim ciljem. Obstaja iskreno razumevanje in podpora, ki prehaja v veliko več, v prijateljstvo, ki daje vsem dodatno lepo noto.

Da, mislim, da je to izjemno pomembno. Ko greš skozi iste probleme, težave, izzive, pa tudi radosti, to prispeva k medsebojni povezanosti, pa tudi k resničnemu razumevanju.

Ker razumeš, s čim se nekdo bori, je takšna podpora, ki jo dajete, takšna, kot bi morala biti, ker razumete, s čim se nekdo sooča in za kaj si prizadeva. In potem veste, kako dati pravi nasvet, sploh ni nujno, da je nasvet, pravzaprav prej spodbudo, kar je zelo pomembno.

In ko govorimo o izzivih, kaj so ti pomenili za tvojo samozavest?

Najboljša stvar v moji karieri mi je vprašanje zakaj traja. Veliko manj je dni uspeha kot tistih, ki ne štejejo v to skupno vsoto. Toda vsi ti neuspehi, čeprav jih ne morem popolnoma označiti kot take, ampak kot poskuse, so prav tako izjemno pomembni. Ves čas govorim o pomembnosti timskega dela, ne glede na to, da sem v športu, ki je individualen. Da, na koncu je odvisno samo od mene, kakšen bo rezultat, toda da bi bil na najvišji ravni, moram delati z ljudmi, ki si vsak na svojem področju prizadeva biti najboljši. Spodbuja nas, da vedno damo največ od sebe. Ni veliko prostora za manevriranje in da ne boš razpoložen, da ne želiš, da te sovraži. Ko obstaja jasen cilj in so okoli vas ljudje s katerimi ste povezani, je veliko lažje iti proti njemu.

Kakšno vlogo ima samozavest pri končnem uspehu? Stalno se ponavljajo puhlice, kot so: “ko se počutite dobro v svoji koži”, “ko ste vi”, “ko se počutite udobno v telesu”, resnica pa je, da se mi zdi, da ko se resnično počutite dobro v sebi, to vpliva na vse. Kaj to v resnici pomeni zate in kako prispeva h končnemu rezultatu?

Igra veliko vlogo. Verjeti morate vase, tudi ko je težko. Moj najljubši pregovor je, da biti pogumen, ko nisi pogumen, je spet pogum. In res je. Kdo je razpoložen za isto stvar, vsak dan, na enak način? Enostavno nisi. To ni naravno. In zaradi tega motivacije sama po sebi ni ne vem kako trajnostna. Nekaj narediš, dosežeš, premagaš, da vidiš, da lahko in kaj potem? Tu pomaga disciplina. Na ta dan je treba storiti nekaj stvari. Mislim, da ta odnos veliko pomaga.

Torej imate nekaj rutin, ki vam nekaj pomenijo?

Seveda. Res sem deloholik in vedno rada naredim še korak dlje, vendar je kakovost vedno nad količino, zame vedno postaja boljša in boljša, za vse uspehe pa mislim, da rutine pomenijo in pomagajo neverjetno. Poiščite svoj sistem, da boste v redu s stvarmi, ki se vam jih morda ne da narediti, in poiščite udobje v stvareh, ki morda niso najbolj udobne.

Ker smo zdaj v ateljeju, kjer si sredi ličenja in se pripravljaš na fotografiranje in si sredi procesa dodatnega polepšanja, kakšen je tvoj odnos do koncepta lepote? Včasih je lahko obremenjujoča in nosi breme s seboj, pogosto zato, ker jo vedno nekdo drug razlaga. Vendar pa obstajajo tudi tisti, ki jim zelo veliko pomeni, in tisti, ki jim sploh ne, zato me zanima, kako ti to doživljaš?

To je zanimivo vprašanje, zlasti v športu. Obstaja dodatna perspektiva. Vprašanje lepote se pogosto omenja v ženskih športih. Ženske delajo enako kot moški, vendar se o njihovem videzu govori veliko pogosteje. Po drugi strani pa mi je pri tem všeč, da je tudi prostor za poudarjanje pristnosti športnic in postaja vse pomembnejši. Vse bolj je sprejemljivo in v redu je biti naličena, modna, nositi nakit, imeti dolge nohte, se tetovirati ali karkoli želite storiti s svojim telesom. Vedno sem se zavzemala za to in končno je zdaj v redu in vedno bi moralo biti v redu in normalizirano, vendar dolgo ni bilo tako in bilo je mnogo kritik. Normalno je, da želiš izgledati lepo. Greš ven na teren in veš, da bo tvoj videz ocenjen in komentiran. Že zdaj si izpostavljena nečemu, česar si ne bi želela. Ker je temu tako, potem vsaj naj bo vsaj ta izpostavljenost taka, kot želiš, da se počutiš dobro, ker da, če se vrnem na tvoje prejšnje vprašanje, to pomaga, močno vpliva na samozavest in pomembno je, da jo imamo v trenutkih, ko se moramo potruditi po svojih najboljših močeh. Zame osebno je to zelo pomembno. Ne glede na to, kakšna podpora prihaja s tribun, ko nastopam na tekmovanju, je zame pomembno, da sem, ko pogledam sebe, zadovoljna s tem, kar vidim, in to mi je povsem dovolj.

Absolutno so ženske na splošno veliko bolj izpostavljene po strani pogledom. Obstaja tudi ta izraz v angleščini “mala gaza”, saj je žensko telo nenehno tarča mnenj drugih ljudi, ocen, kritik. O ženskem videzu se vedno govori več. Ko nisi dovolj oblečena, ko si preveč oblečena, vedno obstaja neko mnenje o tem, kaj bi morala storiti in kako izgledati. Zanimivo mi je, da si omenila avtentičnost fizičnega izgleda, saj je nekaj atletinj v nedavni zgodovini, od Flo-Jo do Sha’Carri Richardson, zelo avtentičnih, vendar so tudi njihove podobe bile tarča kritik.

Seveda, obstaja veliko mnenj, vendar sem prepričana, da nobeno od teh deklet ne spremeni mnenja o sebi zaradi tuje percepcije. Če ji je prijetno, se počuti dobro, ima zaupanje, za katerega si prizadeva, mislim, da mnenja drugih ljudi težko vplivajo, čeprav negativni komentarji seveda niso prijetni. Ampak iskreno, res sem vesela, da se vreme spreminja in da športnice vedno bolj negujejo pristnost v svojem zunanjem videzu, ne glede na komentarje.

Vendar se strinjam, da včasih težava prihaja iz mini saboterja v notranjosti, ki nam pove, kaj ni dovolj dobro, kaj popraviti in tako naprej. Kakšen je tvoj odnos do napak in nepopolnosti? Ali si dopuščaš napake, kako stroga si do same sebe?

Sploh ne, pošteno. Kar naprej govorim: “Telo je samo telo.” To je moje orodje, to je moje delo, in moje delo je, da od njega zahtevam in pričakujem veliko ter vlagam veliko vanj, pri tem pa se trudim, da ne bi bila preveč stroga do sebe. Mislim, da je zelo pomembno to, kar pravijo: “Ni pomembno, kaj ješ, ampak kaj je tebe.” Zares verjamem, da je treba nadzorovati tako samokritiko kot negativne misli. Pomembnejše od samega izgleda, je, kaj počneš zase, da se počutiš dobro v svoji koži. Ko gre za nepopolnosti, mislim, da so to najlepše stvari. Mislim, da imamo radi ljudi zaradi nepopolnosti, ki jih imajo, ker jih naredijo človeške, in nekdo ne zaznava naših nepopolnosti na ta način. So specifični, verodostojni in kot taki del tebe. Prej ali slej se zavedamo, da smo dali veliko časa ne tako pomembnim stvarem.

Ko omeniš to “kaj tebe poje”, se sprašujem, kako se ti spopadaš s takimi trenutki, ko se ti to zgodi? Kako premaguješ negotovosti?

Imam razne trike. Glavni je, da se ne zadržujem, ko čutim potrebo po pogovoru o situaciji, problemu. Ta iskren odnos z ljudmi in normalna komunikacija je najboljša stvar za vsak odnos. Vnaprej lajša glavobole, da kasneje ne razmišljaš o stvareh. Druga stvar so moji ljudje. Moja družina, prijatelji. Res so moje zatočišče pred vsemi negotovostmi, saj v vsakem trenutku vem, s kom se lahko pogovarim, in mi vedno nudijo resnično, neovirano podporo. Meni se vsako čustvo vidi na obrazu in z mano vsi zares vedo, kje stojijo. Nikoli nisem čutila potrebe, niti nisem mogla skriti stvari in biti nekdo, ki nisem, zato je življenje na začetku veliko bolj razbremenjeno. Tretji je čas, ki ga preživim s seboj. To mi pomeni neverjetno veliko. Ne glede na to, ali poslušam glasbo, samo molčim ali kaj drugega, je zame neprecenljivo, da se iz down faze vrnem z obema nogama na tleh in sem osredotočena tako znotraj sebe, kot v trenutku.

Ali se znaš pohvaliti?

Pravkar smo se skorajda smejali o tej temi. Ko sem osvojila svetovno prvenstvo, so vsi pristopili, poslali sporočila, rekli: “Bravo, čestitam,” in jaz sem rekla: “Hvala, a vendar bi lahko naredila bolje.” Trener mi je takoj rekel: “Resno, kaj bi pa lahko bilo bolje? Ali lahko rečeš hvala, srečna sem?” (smeh) Tudi sama ne vem, kaj bi mi res spremenil malo boljši rezultat, ampak to sem jaz. Vendar, ko sem starejša, ugotavljam, v koliko življenjskih situacijah sem imela zelo veliko sreče, in se trudim, da sem za to hvaležna, saj imam veliko razlogov, da glasno izrazim hvaležnost za vse, kar se je zgodilo. Zavedam se, kako pomembno je, da so ljudje okoli mene srečni in zadovoljni ter kako veliko podpore lahko nudim njim, zato se sedaj počasi učim, da nudim to tudi sebi.

Težko je, družba deluje po načelu, da nič ni dovolj, vedno se lahko zgodi nekaj drugega. Težko si je pripisati zasluge. Zato je besedna zveza “I’m worth it”, slavni slogan in sporočilo blagovne znamke L’Oréal Paris, ki je z leti postala simbol opolnomočenja žensk, zame zelo lepa in izjemno pomembna. Kdaj si si nazadnje rekla: “Zaslužim si,” in se tako počutila?

Bilo je mnogo situacij, še posebej, ko se zgodi nekaj, pa občutiš blago razočaranje. Morda to ni prava beseda, ampak ko pride kakšen prelomen trenutek, ko čutiš utrujenost od nenehnih poskusov in neuspehov. Takrat potrebuješ malo časa, da si opomoreš, in ko iz te faze prvič spet naredim nekaj dobrega, občutim val ponosa, da lahko rečem: “Dobro je, dobra sem, vse je v redu.” Tudi grdi trenutki minejo in lepi, le da v teh drugih bolj uživaš. Ampak na koncu, trenutek je trenutek in mine v vsakem primeru, in mislim, da je bistvo biti vsaj občasno hvaležen in ponosen nase.

Ali obstaja določen trenutek, ki se ga spomniš, ko pomisliš na ta stavek?

Definitivno 2017 , zaradi tiste slavne številke na svetovnem prvenstvu, ko nisem zmagala. Bilo je res grozno, kot da mi je bilo nekaj odvzeto. Seveda, nič ne pripada nikomur, vendar je bilo očitno, da bi se to moralo zgoditi, pa se ni, in morala sem samo počakati šest mesecev, da se uradno potrdi nekaj, kar sem jaz že tako vedela in mislila. In ko se je potrdilo, da sem imela prav, da ni bilo naključje, sem bila izjemno ponosna nase. Pravzaprav sem bila najbolj ponosna nase, ker sem vztrajala. Nič se ne sme zgoditi za vsako ceno, včasih pa traja nekaj trenutkov, da nas pripelje nazaj in nas spomni na to.

Z vsem, kar si naredila in kar si, si resnično vzor deklicam in dekletom, ki se želijo ukvarjati s športom in morda še dlje od tega. Ali obstaja kaj, kar bi si še posebej želela spremeniti glede položaja žensk v športu? Nekaj, kjer vidiš prostor za dodatno delo in izboljšanje sistema, družbe?

Absolutno, vedno je prostor za dodatno delo. Želela bi, da ljudje razumejo, da želje in nameni drugih najpogosteje izhajajo iz najboljših namenov, vendar se lahko slabo odražajo na posamezniku. Trener želi najboljše za športnika ali športnico, starši želijo najboljše, vendar vse to lahko ustvari nepotreben pritisk, ki ga otrok pri osmih, desetih, petnajstih letih ni sposoben razumeti in predelati. Tu nastane problem, ker izgorevajo v želji, da bi uresničili nekaj, kar se pričakuje, in sploh ne razumejo, kaj je to. Mislim, da vsem primanjkuje potrpljenja, vsakdo si želi nekaj takojšnjega, nenehno smo bombardirani z vseh strani in v bistvu je za vse potreben čas. Vsi imajo potrebo po potrditvi drugih, kar je nekoliko zaskrbljujoče. Zato menim, da je zelo pomembno, s kom se obdajamo, s kom delamo, po kom se zgledujemo, in menim, da moramo biti veliko bolj iskreni glede stvari. Ni vse samo v lepih slikah in dosežkih, ampak je pomembno tudi vse tisto, o čemer se ne govori, in kar se ljudem zdi dolgočasno ali nezanimivo.

Misliš na stvari, ki jih prikrivamo, da bi ustvarili idealno podobo o sebi?

Tako je, problemi, s katerimi se moramo vsi spoprijeti v družinskih, poslovnih, partnerskih odnosih. Odkrito bi morali govoriti o tem, kaj nas boli, kaj nas moti. Svet ni popoln in tudi mi nismo. Samo zato, ker sem športnica, še ne pomeni, da sem robot, imam težke dni in dobre dni. Šport je eno obdobje mojega življenja, najlepše, vendar je faza in pomembno je, da sem zadovoljna z osebo, ki postajam in s stvarmi, ki jih bom obdržala po koncu športne kariere. Mislim, da imamo vsi veliko dela na sebi, da se učimo o sebi, a mnogim ljudem je to danes, na žalost, dolgočasno, ker je dolgotrajno in zahtevno, vendar je resnično vredno truda.

Foto: Franjo Matković
Moda: Ana Nikačević
Production: Igor Milakov
Šminka: Marko Nikolić for L’Oreal Paris
Kosa: Zvezdana Svetozarević
Video: Veljko Lalović i Danilo Pantović