Bendi, ki jih morate imeti na radarju: Tidal Pull

Konec marca sem prejela novi album zasedbe Tidal Pull Kad imamo mirne glave. Močne kitare, bas in agresivni bobni so vedno imeli posebno mesto v srcu in ušesu in zvočni paket Tidal Pull, prevezan z noise rock pentljo, je bil takrat pravi balzam za moja ušesa. Če bi me kdo vprašal, jih ne bi znala definirati in opisati, a zase pravijo – Tudi sami smo se velikokrat zapletli v vse to, zato smo si sčasoma izmislili svoje žanre in opise. Začeli smo kot začetniki in nosilci žanra “Big Indie”, potem pa smo ga “pokopali” in ustanovili Post-Big-Indie. Kar se tiče opisa, so ljudje najbolj reagirali na “bend, ki poje v hrvaščini in igra v angleščini” – ta opis se vedno pojavi v intervjujih in sicer naleti na vsesplošno strinjanje in odobravanje. Če smo (malo) manj pretenciozni, lahko rečemo, da smo bolj klasičen indie-rock brand v pop obliki s post-rockovsko miselnostjo.

Tidal Pull

Moram priznati, da sem vedela za bend, a jih nisem pozorno poslušala, s tem drugim albumom pa so me razveselili, zato sem se vrnila korak nazaj in poslušala prvi album Uvod u promatranje cvijeća pri punoj brzini. Ja, to je skupina, ki jo je treba slišati v živo. – Občutek imamo, da se je z drugim albumom marsikaj spremenilo. Na prvencu smo bili malo bolj hitoidni, česar je večina občinstva vajena v našem žanru, z novim albumom pa smo se nekoliko bolj podali v alternativno stran indieja. Podaljšali smo uvode, povečali število instrumentalov, povečali overdrive … Mislim, da smo zdaj v nekoliko nehvaležnem položaju, ker smo po eni strani indie bend, ki mu ni treba delati catchy stvari, po drugi pa pač nismo bend, ki poskuša podirati meje in ustvarjati nekaj povsem nevidenega.

Photo: Ivana Šilić

Na drugem albumu je devet skladb, za snemanje albuma je bila zadolžena Anja Tkalec, album je producirala skupina in Marko Mrakovčić, likovno in vizualno podobo pa je ustvarila mlada zagrebška umetnica Petra Divković. Njihov sodelavec pri tej skladbi, Antun Aleksa bolj znan kot IDEM, je pred kratkim izdal tudi singel Raspadam, ki smo ga pred dnevi lahko poslušali v živo na koncertu v Zagrebu. V njihovi glasbi je slišati in čutiti veliko vplivov, kitarist Ivan Blažinović je pojasnil, kaj pravzaprav slišimo v njihovi glasbi: Vplivi so različni in številni, najbolj pa se strinjamo in najdemo med skupinami kot so The National, Alvvays, Turnover, Pipsi in Interpol. Ko govorimo o posameznih vzornikih, osebno lahko rečem da sem od skupin, kot sta Wilco in Television, podedoval hkratni prezir do tega, da stvari počnem na najbolj očiten način in ljubezen do pametno napisane pop pesmi. Od že omenjenega Nationala sem prevzel (ali vsaj skušal prevzeti) lirični cinizem, ki vendarle zavrača fatalizem – oziroma, kot je v recenziji albuma zapisal Horvi, “družbeni diskurz čustvene demagogije, zglajen skozi nenehno poetičnost, ki ni nikoli napačna oz., bog ne daj, vulgarna”. Zanimivost: naš kitarist Luka je svojo psičko poimenoval Molly po istoimenski pevki skupine Alvvays.

Kakšen odnos imajo do občinstva? Nismo bend, ki poskuša animirati publiko, ki zahteva ali vsiljuje publiki “čustveno izmenjavo”. Všeč nam je, ko ljudje pridejo na koncert in se zabavajo, vendar smo bolj “daj, kar daš” bend. Na odru bomo pustili čim več. Če je komu všeč, smo veseli, če jim ni všeč – nam je tudi prav.

Danes pa naj vas pot zanese v zagrebško Močvaro, saj nocoj Tidal Pull tam nastopajo in pravijo: Nocoj v Močvari poslušate nenavadno in za mnoge nepričakovano, a na nek način tudi logično kombinacijo ### in Tidal Pulla. Pričakujemo, da bo kar dobro. Pazite se stroboskopov!