V MoMA-i odpirajo veliko razstavo hrvaške umetnosti iz 60-ih

Predstavljajte si, da je bil svet šestdesetih razdeljen na dvoje, kot nekakšna velika geopolitična ločitev. Kapitalizem na zahodu, socializem na vzhodu in med vsem tem – umetnost, ki ne neha s provokacijo, premikanjem meja in postavljanjem pod vprašaj status quo. Hrvaška umetnost tistega časa ni bila le njen del – bila je v samem epicentru teh svetovnih umetniških pretresov. Pa ne samo kot opazovalec, ampak kot pomemben akter. Na robovih in na presečišču abstrakcije, minimalizma in konceptualne umetnosti so zagrebški umetniki pošiljali sporočila, ki bodo oblikovala svetovno sceno.

Hrvaška umetnost 60-ih v MoMA-i

In zdaj, več kot 60 let kasneje, MoMA, eden najpomembnejših muzejev sodobne umetnosti na svetu, odpira svoja vrata hrvaški umetnosti šestdesetih let. Sodelovanje med zagrebškim Muzejem sodobne umetnosti (MSU) in MoMA-o je nastalo na pobudo kustosinje MoMA Ane Janevski in nekdanje direktorice MSU Zdenke Badovinac in prinaša razstavo, ki bo predstavila najboljše s hrvaške scene, odprtje razstave pa je 1. marca 2025.

Ta razstava ni le prikaz umetniških del, temveč potovanje skozi zagrebško umetnost šestdesetih let – čas, ko so umetniki delovali na stičišču dveh političnih sil, kljubovali normam in redefinirali, kaj pomeni biti umetnik. V MoMA-i bodo razstavljena dela, ki so ključno oblikovala tisti čas, kot so Beskonačni štap (Neskončna palica) Josipa Vaništa, Meander u kutu (Meander v kotu) Julija Kniferja, delo Dimitrija Bašičevića Mangalosa, Unutarnje oči (Notranje oči) Ivana Kožarića in še tri dela iz njegovega ateljeja. Ne smemo pozabiti na instalacijo Ljerke Šibenik, ki je, tako kot vsa druga dela, zadela umetniške luknje v realnosti.

Photo: Julije Knifer, Meandar u kut, 1961., ulje, platno, MSU

Kustosi MoMA in MSU, zadolženi za pripravo razstave, ne bodo prikazali le tehnik in slogov tistega časa, temveč razgrnili kulturni, politični in družbeni kontekst, v katerem so ta dela nastala. Ta razstava predstavlja priložnost za razumevanje pozicije hrvaških umetnikov na svetovnem zemljevidu in kako so se njihova dela in pristopi zlili z mednarodnimi umetniškimi tokovi.

Dela bodo v New York odpotovala 24. januarja, na razstavi pa bodo razstavljena tri leta. Čaka nas prava pustolovščina – potovanje skozi čas in prostor, kjer bo hrvaška umetnost šestdesetih ponovno zablestela v svetovnem središču umetniške scene.