Našli smo hotel, ki je pravi raj za introverte in ljubitelje skandinavskega dizajna

Ne glede na to, ali se imate za introverta ali ekstroverta, verjetno veste, kako zelo si včasih želimo izolacije, tistega majhnega prostora miru, tišine, zvoka vetra, valov ali preprosto … ničesar. V zadnjih nekaj mesecih sem večkrat podvomila v svoje dolgoletno prepričanje, da sem večinoma ekstrovert. Seveda, nič ni črno-belo. Vsi smo nekje na spektru, ki se spreminja glede na našo življenjsko fazo, razpoloženje ali celo količino, ki smo jo spili prejšnji večer. Vseeno se zdi, da ima človeška vrsta, še posebej ta moderna, hiperinformirana hibridna internetna pošast, ki se imenuje človek, rada jasne kategorije in preproste delitve.

Povezano: Dalmatinski otok Ugljan ima nov vrhunski hotel, imamo prve fotografije

Med enim od mojih tedenskih Pinterest izletov, ko sem tavala med interierji, od stanovanjskih blokov do javnih spomenikov in hotelov, se je algoritem odločil, da mi pokaže osamljene kraje, tiste s posebno toplo energijo, ki vabijo, da se jim prepustite sami, v tišini in brez telefona. Ti kraji so se mi zlezli pod kožo in prevzeli mojo pozornost za naslednjih nekaj dni. Tako se je odločil vsevedni algoritem. In iskreno, kdo sem jaz, da bi se z njim prepirala? Če že obstaja nekdo, ki ve vse in nadzoruje moj okus, je morda najbolje, da se prepustim in vidim, kam me odpelje.

Povezano: Dvojec iz regije predeluje zgodovinske hiše na Majorki v moderne lepotice

Na tem valu tišine in osamljenosti sem naletela na LILLØY Lindenberg, zasebni skandinavski raj na obali Severnega morja na Norveškem. Gre za majhno leseno hišo, obdano z vodo in zelenjem, z dodatnim paviljonom, ki lahko sprejme deset ljudi, a vse skupaj izžareva občutek intimnosti in prostora za vsakega posameznika. In zveni kot pravi raj za introverte, katerih navade mi z leti postajajo vse bolj bližje in logične. Interier je skrbno zasnovan, z ročno izdelano keramiko, naravnimi materiali in pohištvom, ki se zdi, kot da je zraslo iz same pokrajine. Svetloba, ki vstopa skozi velika okna, čez dan spreminja prostor, vsak trenutek, preživet v njegovi tišini, pa deluje kot majhna meditacija.

Povezano: 11 ključnih trendov pri urejanju interierjev, ki bodo zaznamovali leto 2026

Povezano: Novi hoteli, ki spreminjajo podobo Dolomitov, tik pred Zimskimi olimpijskimi igrami leta 2026

ILLØY Lindenberg Robert Rieger

Dnevi so preživeti v kajakaštvu na mirni vodi, nordijskih kopelih in savnah, večeri pa ob ognju pod neskončnim zvezdnatim nebom. Hrana sledi lokalnemu ritmu, s svežimi sestavinami z vrta, morja in bližnjih kmetij, pripravljenimi na način, ki spodbuja preprostost in prisotnost v trenutku. In čeprav so takšni kraji pogosto slišati kot luksuz za privilegirane, LILLØY Lindenberg ponuja več kot to. Gre za prostor, ki vas spodbuja, da upočasnite, začutite lastno ustvarjalnost in vsaj za nekaj časa pobegnete od nenehnega digitalnega hrupa.

Povezano: Kaj je trend divjih savn in kje lahko vskočimo?

Rada naletim na takšna mesta po naključju, kot na kakšno skrivno odkritje, in jih nato lepo shranim v mapo, ki jo redko odprem, a je vedno tam. Ta zemljevid je moj mali načrt za pobeg, ki ga nenehno spremljam, saj nikoli ne veste, kdaj boste potrebovali popoln reset vsega. In včasih se poleg tega pobega pojavi tudi zelo specifična potreba po severnem siju.

Povezano: Najbolj kul smučarski hoteli v Evropi, kjer bi radi preživeli zimo

LILLØY Lindenberg Jack Johns

Samota je nekaj, po čemer vedno bolj hrepenim. Samota, kjer končno lahko slišim lastne misli, sledim svojemu dihanju in poskušam utišati glasen um, ki je običajno podoben odprtim zavihkom v brskalniku. LILLØY Lindenberg se zdi kot kraj, kjer je to resnično lahko mogoče, brez napora in veliko filozofije, zgolj skozi prostor, tišino in ritem dneva, ki vas ne preganja.

Še posebej prijetno se mi zdi, da tukaj ni občutka ogromnih hotelov, kjer se kljub njihovi popolni zasnovi vedno počutim kot v škatlici z vžigalicami. Na tisoče ljudi v istem nadstropju, neskončni hodniki in iluzija zasebnosti, ki se razblini takoj, ko zaslišite vrata dvigala. Vedno me je fasciniralo, kako hotelom uspeva izgledati tako zasebno, ne da bi pri tem imeli kanček prave intimnosti, značaja ali občutka, da je nekaj narejeno samo zate. Tukaj je situacija ravno nasprotna. Imam vtis, da bi na tem mestu zelo hitro lahko nehala slediti času, pozabila, kateri dan je, in si dovolila postati zvezdni prah ali vsaj nekdo, ki zavestno uporablja te zelo patetične (pesniške) izjave.

Povezano: Kako skandinavske blagovne znamke narekujejo prihodnost dizajna – in naših domov