Presenetljivo ozka hiša, za katero se zdi, da izginja v gričih sončnega otoka

Prvi pogled na arhitekturni projekt N’Arrow bo v vas zagotovo vzbudil vprašanje: kako je sploh mogoče zgraditi tako ozko, a hkrati funkcionalno hišo? Arhitektura je resnično vsemogoča – s premišljeno zasnovo in skladno vpetostjo v pokrajino uresničuje vizionarske ideje. To velja tudi za ta še vedno načrtovani projekt grškega studia Mykonos Architects, ki namerava zasebno rezidenco dokončati leta 2027. Do takrat pa ta arhitekturna lepotica že pobira nagrade – lani je v sklopu Grail Awards osvojila prvo nagrado v kategoriji Nezgrajenih projektov.

Hiša N’Arrow se nahaja v osrčju gričevja Herakliona na Kreti, na ozkem zemljišču, obdana z oljkami, ki so zaščitni znak tega območja. Arhitekti pojasnjujejo: “Namesto da bi posegali v naravno lepoto, se dizajn prilagaja okolju in ustvarja harmonijo med zgradbo in naravo. Topografija terena in naklon parcele narekujeta arhitekturni pristop, zato se hiša skoraj neopazno zlije s prostorom in se nežno staplja z okolico.”

Image: Marinkovic Marco

Kot največji izziv glavni arhitekti tega projekta, Mazelin Aude, Alysandratos Nikolas in Karatzali Xara, izpostavljajo usklajevanje s pravili o omejitvah tlorisa gradnje, kar so na koncu spremenili v priložnost za inovacijo. “Ozka oblika parcele je navdihnila podolgovat, klinast dizajn, popolnoma prilagojen razmeram. Hiša tako sledi naravnim obrisom terena in se zliva s pobočjem.”

Image: Marinkovic Marco

Trije zidovi definirajo prostor; dva sledita osi gibanja – stopnišče, medtem ko tretji začrtuje zasebne bivalne prostore. Bazen pa predstavlja vrhunec dizajna, kot dragulj v okolju, popolno umeščen na sam konec. Te tri različne ravni ponujajo vse potrebne funkcionalne prostore, medtem ko polodprti prehodi omogočajo nemoten dostop. Stopnišče na zgornji ravni vodi do vhoda, zunanje stopnišče pa povezuje vse prostore in se konča na odprtem, kjer je umeščen bazen, osrednji element te arhitekture.

Image: Marinkovic Marco

Prva raven vključuje vhod in prostor za sprostitev na prostem, podobno dvorišču, ki je zasenčeno pred žgočim soncem. Notranjost je zasnovana kot odprt tloris s krožnim jedrom, ki omogoča prilagodljivost in ločevanje funkcionalnih območij. Zunanji prostor obdajajo kovinski elementi, ki nudijo zaščito pred soncem, hkrati pa odpirajo pogled na okoliške griče.

Image: Marinkovic Marco

Image: Marinkovic Marco

Na drugi ravni so spalni prostori, ločeni s steklenimi paneli. Svetloba in zračenje prosto prehajata skozi notranjost, medtem ko nadstrešek zagotavlja senco in oblikuje pogled navzven, zeleni stranski zidovi pa omogočajo harmonično zlitje s pokrajino. “Hiša se je pravzaprav prilagodila pobočju, oblikovala fasadne stene v skladu z naravo, medtem ko so strehe prekrite z zelenjem. Pravokotna okna omogočajo nemoten prehod med ravnmi, bazen na višini pa definira končno obliko hiše,” pojasnjujejo arhitekti.

Image: Marinkovic Marco

Za gradnjo je bila izbrana nabita zemlja, okolju prijazen material, ki hišo popolnoma vključi v naravno okolje. Ta tehnika zahteva minimalno obdelavo, zmanjšuje vpliv transporta in uporablja lokalne materiale, kar ustvarja globljo povezanost z okolico. Zemeljski toni sten se stapljajo s pokrajino, medtem ko termalna masa zemlje naravno uravnava temperaturo, zmanjšuje potrebo po umetnem hlajenju ali ogrevanju. Poleg tega lastnosti materiala omogočajo naravno regulacijo vlage, kar prispeva k bolj zdravemu notranjemu prostoru. Čeprav se gradnja še ni zaključila, že sam pogled na to ozko hišo vzbuja občutek, da je v arhitekturi res mogoče prav vse.

Image: Marinkovic Marco

Image: Marinkovic Marco