Tudi sodobno je lahko pristno, kar dokazuje ta veličastna hiša na Hvaru

Tako kot nas je Istria House nedavno prepričala o odličnosti tradicionalne istrske arhitekture z (nekoliko) drugačnim minimalizmom, nas tokratna pot popelje na jug Dalmacije, na otok Hvar, kjer smo našli še eno izjemno arhitekturno odo tradiciji.

Ideja o celotnem sodelovanju pri projektu je nastala iz našega razumevanja lokacije in razumevanja želja naročnika , mi Borna Pavičić pripoveduje o izbiri materialov in dekoraciji nove hiše na Hvaru, ki so jo poimenovali Mediteranski monolit. Borna je skupaj z Nikolo Duževićem ustanovitelj hvarskega arhitekturnega biroja Morpharos. Spoznali smo jih skozi zgodbe o ljudeh, ki spreminjajo arhitekturno identiteto regije, in že takrat je bilo skozi pogovor z njimi jasno, kako pomembni so zanje tradicija in lokalni materiali. Borna nam je nato povedal, kako arhitektura določene mikrolokacije mora biti njen vizualni ambasador. Ne sme se pustiti odnesti trendovskim tokovom in materialom, ki jim je globalizacija omogočila dostopnost povsod, in ta moto se odraža v resnici na tej hvarski hiši s čudovitim razgledom (pogledom, zaradi katerega ne želite nikoli zapreti oči).

Tradicija naj ostane vidna

Skupno nesoglasje investitorjev in arhitektov, v tem primeru, glede belih hiš, ki se večinoma gradijo po otoku in preostali Dalmaciji, in ne pripadajo kraju, jih je spodbudilo k ustvarjanju palete materialov, ki bo hišo naredila sodobno, a hkrati lokalno. Ideja je bila, da hiša, čeprav sodobna, pripada otoku Hvaru. Borna mi še naprej razlaga, kako nastajajo moderne vile ob obali – beli volumni, ravne strehe z antracitnimi okenskimi okvirji in steklenimi balustradami. To so resnično moderne vile, vendar moramo razumeti, da ta slog pripada prvi polovici 20. stoletja , njegova glavna pomanjkljivost pa je, da ga je mogoče najti kjer koli.

Morpharos si v svojem delu prizadeva uresničiti lastno vizijo sodobnosti v kontekstu otoka Hvara. Gre za zlitje sodobnih tehnologij z razumevanjem in spoštovanjem lokalnih materialov, proporcev in tradicionalnih obrti. Prav zato se njihova arhitektura odpira naravi in ​​okolju ter z njo ustvarja sožitje. Notranji prostori se zlivajo v terase in vrtove, uporabljajo pa lokalne materiale in barve ter avtohtone rastline. Naš ključ je ustvariti pristno vzdušje, ki izžareva Sredozemlje. Poleg samih rastlin in materialov so nam pri oblikovanju pomembni nematerialni elementi, kot so pogledi, gibanje sonca in lokalni vetrovi.

Vila na Hvaru

Borna mi razloži tudi specifično situacijo te vile na Hvaru. Stranka nas je kontaktirala po tem, ko je že pridobila gradbeno dovoljenje pri drugem arhitektu. Ker sta bila volumen in organizacija že vnaprej določena, smo dialog začeli z definiranjem palete materialov in vzdušja, ki ga želimo vnesti v notranjost hiše, nato pa smo isto paleto prenesli na zunanje prostore in površine. Nekaj, kar je začel nekdo drug, so arhitekti studia Morpharos zaključili v svojem stilu. Izbrali smo kombinacijo ometa v peščeni barvi in ​​lokalnega kamna. Ne gre za nekaj inovativnega v našem delu, je pravzaprav vizualni jezik Morpharosa. Dodaja še, da je eno od izhodišč vsakega projekta s katerim se ukvarjajo, premišljena kombinacija ometov v zemeljskih tonih in klesanega lokalnega kamna, ki se sklada z okolico. Poskušamo ustvariti vtis masivne arhitekture z manjšim številom globokih odprtin, kar nadaljuje arhitekturno dediščino otoka – močne kamnite hiše z malimi odprtinami.

Grobo razkošje

Poleg osnovne palete lokalnega kamna, mavca in avtohtonih rastlin so arhitekti uporabili tudi naravni les in surov beton. Poudarjamo materiale, ki lahko pokažejo dotrajanost, minljivost in nepopolnost, a so hkrati zelo preprosti, temu pravimo ‘grobo razkošje’. Tla so tako obložena s poliranim betonom, kjer pride do izraza spretnost mojstra, čigar poteze roke so ključne za končni vtis. Leseni tramovi, ki so postavljeni nad parkiriščem in teraso, so narejeni iz hrasta in so stari več kot sto let, nekoč so bili nosilna medetažna konstrukcija v starih hišah. Pri svojem delu se vedno zavedamo, da je gradbena industrija eden največjih onesnaževalcev na svetu. Zbiranje surovin, transport, predelava in ponovni transport do končnega potrošnika so del te verige. S ponovno uporabo materialov, ki so naravno dostopni na otoku, poskušamo zmanjšati ekološki odtis naših projektov, zaključi Borna misel o trajnosti in krožnem gospodarstvu, na katerega bi se morda morali pogosteje spomniti. In to v vseh segmentih dela.

Hiša Mediteranski monolit je lep primer, kaj pomeni sodobnost v arhitekturi in da sodobnost ni pozabila na lokalno tradicijo. Naravni avtentični materiali so tu, da vas spomnijo kje ste, kako je bilo prej in kam greste, vse to pove skozi zgodbo novega prefinjenega minimalizma. Ker, kot pravi Borna: Nova arhitektura v regiji mora ponižno spoštovati in interpretirati tradicijo, ne pa slepo uvažati prvin, ki jih poznamo drugod po svetu. Brezobzirno posnemanje tujih zgledov lahko v kratkem času poškoduje vedute zgodovinskih mest na obali.

Photo: Morpharos, Nikola Radovani