Glenn Martens pred svojim debijem v Maison Margiela: "Našli bomo drugačno obliko razkošja"

Modne zgodbe se redko začnejo v Burger Kingu. A prav tam se je znašel Glenn Martens konec januarja, ko je postal kreativni direktor Maison Margiele. Kot to pogosto počne, ko je v svojem elementu, Martens zgodbo pripoveduje z nasmehom: “Kupil sem hišo v Normandiji, na podeželju.” Štiri dni sem bil tam – brez elektrike, brez ogrevanja, grel sem se ob kaminu in se nisem niti enkrat stuširal. V ponedeljek zvečer sem se odpeljal nazaj v Pariz, prekrit s sajami in s slamo v laseh. Odvetnik me je poklical ob 20. uri in rekel: ‘Takoj se ustavi!’ Ustavila sva se v Burger Kingu – in tam sem podpisal pogodbo z Margielo. Naslednje jutro ob 10. uri sem prispel v studio: ‘Dober dan vsem!'”

Jutri zvečer ob 19.30 po pariškem času bo Martens predstavil svojo prvo kolekcijo za modno hišo, ustanovljeno leta 1988. Gre za Artisanal kolekcijo – del linije, ročno izdelane v ateljeju, ki jo je Martin Margiela predstavil leta 1989 in ki je leta 2006 postala del pariškega haute couture koledarja.

“Precej glasno bo,” pravi Martens. “Artisanal je bil od nekdaj temeljni izraz Margiele in ta prva kolekcija je moj trenutek, da vzpostavim svoj ton in se s svojo interpretacijo ponovno povežem z izvirnimi vrednotami Margiele.” Meja med teaserjem in spoilerjem je precej tanka. Naj zadostuje, če rečem, da je to, kar mi Martens pokaže v studiu, prav tako eksplozivno kot tudi “glasno”. Njegove kreacije prepletajo surovost in razkošje, brutalnost in eleganco, strog nadzor in ekstravaganco, mračno vzdušje in veselo eksplozijo – vse znotraj skrbno izdelanih silhuet, ki puščajo močan vtis.

Martens pravi: “Ne trdim, da je vse točno tako, kot sem si prvotno zamislil, ampak v tem je lepota procesa – rezultat je boljši od mojih risb.” Kolekcija jasno odraža duh Margieline filozofije: vdahniti novo življenje vsakdanjim predmetom z ustvarjalno reinterpretacijo, pa tudi tisti specifični “belgijski pridih”, ki si ga Martens in Margiela delita. Potem pa so seveda tukaj še maske.

“Danes jih pomerjamo,” pravi Martens o eni seriji mask. “Nato gredo k avtomehaniku, s katerim delamo – on jih bo privaril.” Maske so bile prisotne v Margielini prvi kolekciji za pomlad/poletje 1989 in so se pojavile tudi v mnogih kasneje. Služile so temu, da so pozornost odvrnile od obrazov manekenk na sama oblačila, hkrati pa so bile simbol oblikovalčeve namerne zadržanosti in ne anonimnosti.

To odraža tisto, kar Martens vidi za temeljne vrednote modne hiše, ki jo zdaj vodi. Pravi: “Celovitost oblačila je začetek vsega – oblačila morajo govoriti sama zase.” Zato je Martin tudi skrival obraze manekenk z maskami. Mislim, da je današnji dan zanimiv in nekoliko protisloven, saj se v letu 2025 uspeh modnih revij pogosto meri z angažiranostjo modelov na družbenih omrežjih. Kar se zdi meni pomembno, vsaj trenutno, je, da se resnično osredotočim na oblačila – oblačila so vedno na prvem mestu. In upam, da bodo prav ta pritegnila pozornost na družbenih omrežjih … vsaj upam.”

“Našli bomo drugačno obliko razkošja in bogastva in upam, da jo bo nekdo nekoliko bolj drzen tudi sprejel,” pravi Martens. Photo: Courtesy of Maison Margiela

Martens upa, da bodo njegove kreacije vzbudile željo in pritegnile novo skupino couture strank – občinstvo, ki ga je imel prvič v mislih, ko je leta 2022 kot gostujoči oblikovalec ustvarjal za Jean Paul Gaultier. “Ta projekt je bil nekakšna svojevrstna delavnica, na kateri sem se veliko naučil o potrebah in željah couture strank… Toda pretirano poudarjanje bogastva ne ustreza jeziku Margiele. Zato ne bomo naredili obleke za 75.000 dolarjev z ročno vezenimi detajli ali čim podobnim, ker to preprosto ne sodi sem. Namesto tega bomo iskali novo obliko razkošja in bogastva in upam, da bo nekdo nekoliko bolj drzen to prepoznal in sprejel.”

Martens in njegova ekipa so podrobno profilirali ženske, za katere oblikujejo oblačila, da bi ustvarili arhetip svojega občinstva. “Ne zanima jo, kaj si mislijo drugi,” pojasnjuje Martens. “Morda nosi najlepšo obleko iz šifona ali usnjen plašč, ampak, da bi ravočasno prispela na večerjo bo šla brez oklevanja ven v dežju, ker ji je čakanje na taksi zamudno.” Brez zadržkov bo šla na razstavo in pila vino iz plastičnega kozarca. Sam si zvija cigareto… Lepota in spolna privlačnost v tem primeru izhajata iz stališča.”

Otroci Margiela generacije

Poleg stališča, je bilo razkritje obsega in funkcije kod, ki so oblikovale njegove stvaritve za Maison Margiela, za Martensa ustvarjalno kompleksna naloga. Prvi in ​​najpomembnejši del se nanaša na delo samega Martina Margiele. Kot pravi Martens: “Razlog za uspeh modnih hiš leži v njihovih temeljnih vrednotah in kodeksih, in to je tisto, kar moraš spoštovati kot novi kreativni direktor.” Resnično lepo je, da jih nato posvojiš in jih na svoj način spraviš v svet.”

Eden posebnih izzivov pri Maison Margiela, nadaljuje Martens, je, kako zelo je vizija ustanovitelja vplivala na celotno modno industrijo. “Imam se za člana Margiela generacije. Martin ni bil le oblikovalec, bil je nekakšna šola, ki je spremenila način razmišljanja mnogih ljudi … Čeprav so Japonci uvedli spremembe nekoliko prej, je bil v Evropi Martin tisti, ki je pravila igre obrnil na glavo – pokazal je, da oblačila niso nujno v skladu s klasičnimi vzorci. Iskal je novo perspektivo na lepoto, gradbeništvo in modo kot celoto. Ta filozofija je oblikovala delo mnogih oblikovalcev po njem, nekateri so jo neposredno prevzeli, medtem ko so bili drugi bolj subtilni pri tem. Vedno sem bil nekdo, ki je jasno sledil temu načinu razmišljanja.”

To nas pripelje do vprašanja izvirnosti, lastništva in identitete. Martens se spet nasmeje, ko opisuje, kako ustvarjalno zahtevno je bilo včasih poglobiti se v Margielin svet. “Ko sem prišel sem, sem prosil svojega stilista, naj prinese vse Martinove arhivske kose. Ker jih še nikoli prej nisem videl v živo, samo v knjigah. In ko sem jih končno videl, sem bil razočaran sam nad sabo. Pomislil sem: ‘O moj bog, saj sem vse to samo kopiral, ko sem delal pri Y/Projectu!'”

Če je bilo Martensovo trinajstletno delovanje na mestu kreativnega direktorja pri pariški indie znamki nevede prežeto z Margielovim vplivom, so se nekateri oblikovalci ustvarjalne zapuščine njegove nove hiše lotili veliko bolj zavestno in premišljeno. “Margiela je bila navdih mnogim oblikovalcem in blagovnim znamkam, nekateri so jo uporabljali bolj dobesedno, drugi manj,” pojasnjuje Martens. “To hišo imam rad zaradi njene osnovne DNK, vendar je bil velik del te DNK že skoraj popolnoma ‘izropan’ – dobesedno ‘izropan’, to je najboljši izraz.” Moj cilj je, da nekatere od teh elementov na eleganten način ponovno vrnem in najdem svoj osebni pristop k njihovi reinterpretaciji.”

Glenn Martens drži Murphyja, svoje “skrivno orožje” v ateljeju Maison Margiela. Photo: Courtesy of Maison Margiela

Drug pomemben dejavnik za Martensa je ogromen prispevek Johna Galliana, ki je bil kreativni direktor modne hiše od oktobra 2014 do decembra 2024. Martens pravi: “Všeč mi je vse, kar je tukaj naredil … John je genij v couture svetu. Ustvaril je svoj fantastični svet in izdelek je bil tesno povezan z njim. Nikoli ne bi mogel biti John; nisem takšen pripovedovalec zgodb.” Galliano je prišel v Margielo tri leta po koncu trinajstletnega dela pri Christianu Diorju, kjer je ustvaril nekaj najbolj razkošnih in izrazitih couture revij, kar jih je moda kdaj videla. Njegov edinstven izraz vrhunske francoske luksuzne hiše se je močno odražal tudi v njegovem delu v Maison Margieli.

Martens s tem meni, da mu to daje edinstveno smer za prihodnost, ko se podaja na svojo pot. Pravi: “Mislim, da je bil ta svet v Martinovem času veliko bolj nišen. Luksuz je bil takrat bolj povezan z ekskluzivnostjo in neodvisnim načinom razmišljanja. Danes je to hkrati povezano z izjemnostjo v izdelavi in ​​krojaštvu: To je Johnova zasluga in to moramo še naprej razvijati, saj je sestavni del rasti te hiše.” Po drugi strani pa Martens dodaja: “Sam sem predvsem človek ulične mode. Mislim, da je bila prav ulica tudi izhodišče za Martina. S tem se želim ponovno povezati.”

Skupne korenine

Martens meni, da je eden od ključev do ponovne vzpostavitve te povezave belgijska identiteta, ki jo deli z ustanoviteljem. “Mislim, da obstaja nekaj, kar je resnično belgijsko. Belgija res ni najlepša država na svetu – vedno dežuje, je industrijska, ni narave – ni lepa … zato smo nekako prisiljeni iskati lepoto v nepričakovanem. To je tisto, kar počnejo Belgijci.” Martens nadaljuje: “Ne glede na to, ali gre za Driesa Van Notena, ki poskuša združiti najbolj odvratne barve in nenadoma v njih najde lepoto, ali za Martina, ki plastično vrečko spremeni v luksuz, mislim, da je to tipično belgijski odnos. In to je nekaj, kar bi resnično rad vrnil v to hišo.”

Martens razkriva, da je že prvi dan, ko je prispel v Maison Margiela, 28. januarja bila couture kolekcija v celoti zasnovana. “Prišel sem s celotno kolekcijo, narisano do najmanjših podrobnosti – vse barve, moodboardi, vse je bilo pripravljeno. Le razviti so jo morali.” Delno, pravi, je to mogoče pripisati njegovemu lastnemu značaju: “Imam ta kompleks pridnega učenca, vedno sem prvi v razredu.” Poleg tega je čakal tudi, kaj bo rekel Renzo Rosso, za čigar OTB grupacijo (Only The Brave) Martens dela kot kreativni direktor pri Dieselu že od leta 2020. “Vedel sem, da bi Renzo želel, da naredim to kolekcijo, zato sem moral priti pripravljen.”

Zato je Martens začel skicirati kolekcijo, še preden so bila pogajanja o njegovem nasledstvu Galliana zaključena – na tistem usodnem postanku v Burger Kingu. Vikend pred božičem je odpotoval v Benetke in tam, rahlo opit v hotelski restavraciji, začel razvijati ideje. “S seboj sem imel kup knjig in začel sem lepiti post-it listke, da bi označil osnovne elemente, ki so bili do zdaj manj uporabljeni.” V naslednjih dveh tednih se je za praznike umaknil k bratu v rodnem Bruggeu, kjer si je v tišini predstavljal in risal kolekcijo. Domov se je vrnil, ker je pravkar umrl njun dedek, ki je lani ob svojem 100. rojstnem dnevu ponosno prejel pismo belgijskega kralja Filipa.

Čeprav Martens pogosto kritizira Belgijo zaradi njene skromne lepote, ni dvoma, da je Brugge, njegov domači kraj, eno najbolj čarobnih mest v Evropi. Prav v tem vzdušju je enostavno prepoznati duha Maison Margiele. “Zgodovina Margiele je bila zame vedno prežeta z melanholijo in poezijo,” pravi Martens. “Seveda je vedno prisotna tudi mera kljubovalnosti in ironije. Ampak ves ta svet se mi je vedno zdel kot hoja v senci gotskih katedral.”

Velika pričakovanja in skrivno orožje

Prvi tedni na novi službi so lahko stresni – tako za novega šefa kot za ekipo, ki mu mora slediti. Toda kmalu po tem, ko je Glenn Martens predstavil svojo že popolnoma oblikovano couture kolekcijo, je v atelje Maison Margiele prinesel svoje “skrivno orožje” – neustavljivega, karakternega border terierja po imenu Murphy. Med najinim drugim pogovorom prek Zooma Martens dvigne Murphyja proti kameri in psiček mu takoj nameni poljubček na nos. “Pravzaprav so se vsi takoj zaljubili vanj. Dobil sem ga približno mesec dni po tem, ko sem začel delati tukaj, in sledi mi skoraj povsod – postala je prava zvezda.”

Kot je postalo tradicija med najinimi srečanji v Milanu za Diesel in pred tem včasih v Parizu za Y/Project, sva z Martensom pogovor končala ob cigaretnem dimu ob oknu. Ko je govoril o Dieselu, čigar ustvarjalno vodenje nadaljuje, se je oblikovalec zdel prepričan, da bo uspešno uravnotežil svoj čas in energijo med zahtevami milanskega modnega velikana in svojim novim pariškim zatočiščem vrhunske, nekonvencionalne visoke mode.

“Diesel je Diesel, veš? To je generacija Z, ulični stil, rejvi, pop kultura … Nisem več v tem svetu, zdaj raje pijem čaj na vrtu s svojim psom. Ampak obožujem Dieselove vrednote, svoj edinstven pristop do njih in popolnoma sem jim predan. To ne pomeni, da mora biti vse po moje, in to je v redu – pravzaprav mislim, da je to točno naloga kreativnega direktorja pri blagovni znamki, ki ne nosi njegovega imena.” Dejstvo, da je Martens v svojih prvih pomembnih letih na čelu Diesela predstavil številne odlične kolekcije za Y/Project, le potrjuje, kako uspešno lahko usklajuje dve zahtevni službi.

Zdaj pa je vsa njegova pozornost usmerjena v Maison Margiela. Martens, naslonjen na okensko polico v svoji beli srajci, gleda čez sončni trg Place des États-Unis in pravi: “To je sanjsko mesto. Mesto, kamor se je sanjsko vrniti domov. Seveda je to povezano z velikim pritiskom, še posebej zato, ker nočem ničesar zamočiti, pričakovanja pa so visoka. Zato želim prevzeti polno odgovornost za svoj uspeh ali neuspeh. Bomo videli.”

Vogue Business