10 minut z Glennom Martensom: o maskah, skromnosti in Margiela ženski

Ko gre za modne revije, je skoraj vsak prvenec podrobno analiziran – še posebej, ko luksuzna blagovna znamka z zapuščino preide v roke novega dizajnerja. Na pariškem tednu mode je bilo pričakovanje pred prvim debijem Maison Margiela kolekcije, ki jo podpisuje Glenn Martens, ki je bil v začetku leta imenovan za kreativnega direktorja, ogromno. Vprašanje je bilo, ali bo lahko nasledil Johna Galliana, ki je znamko vodil celo desetletje. Martens je bil prepričan, da bo njegova prva revija za hišo odmevala. “Vedel sem, da to ne bo tiha kolekcija. Nisem minimalist,” pravi. Kljub temu ni mogel predvideti, da bo trenutek postal skoraj epohalen na internetu, kjer so posnetki oseb brez obraza, ovitih v razkošne kovine in bogate teksture, preplavili splet in postali slaven prizor.

Photo: Maison Margiela

Martens je svojo kariero v modi začel kot mlajši oblikovalec pri Jean Paul Gaultier, nato je tri leta vodil lastno blagovno znamko, potem pa je delal kot kreativni direktor Y/Projecta in Diesla. Pred tem je študiral notranje oblikovanje na Saint-Lucas School of Architecture, ki je močno oblikovalo njegov pogled na modo skozi leta v industriji. Vse je doseglo vrhunec v njegovi prvi reviji za Maison Margiela, pravi gledališki spektakel, ki je potekal v kleti, obloženi s papirnatimi stenami, kjer so modeli nosili dramatične gotsko navdihnjene kreacije s kovinskimi poudarki, srednjeveškimi detajli in pozlačenimi elementi.

Photo: Maison Margiela

V DNK blagovne znamke, kot tudi v Martensovem formiranju, so prevladovale skulpturalne oblike s podolgovatimi silhuetami, ki spominjajo na stolpe katedrale in figure svetnikov s cerkvenih fasad. “Številni motivi, ki smo jih uporabili, prihajajo iz nizozemskih in belgijskih renesančnih hiš,” pojasnjuje. “Zame je bil to instinktivni proces; To je nekaj, kar mi je blizu. Zgodba, ki jo pripovedujem tukaj, je zgodba o oblačilih in izdelavi ter o tisti posebni senzibilnosti, zaradi katere je Margiela to, kar je.” Povezava med Martensom in ustanoviteljem hiše Martinom Margielo sega veliko globlje od samega estetskega pristopa. Oba sta Belgijca in Martens priznava, da je Margielovo delo močno oblikovalo njegovo. “Kot pri vsakem oblikovalcu moje generacije je Margiela šola mišljenja,” pravi.

“V njegovem delu je prisotna ta mračna, zelo belgijska občutljivost, s katero se seveda povezujem. Mi iščemo lepoto v nepričakovanem.” – Glenn Martens

Na njegovi nedavni modni reviji v Parizu so bili obrazi modelov prekriti z maskami, kar je poklon Margielini prvi spomladanski reviji leta 1989. To je bila premišljena odločitev, ne le da bi se poklonili veliki zapuščini, ki jo Martens prevzema, ampak tudi, da bi v središče pozornosti postavili oblačila sama. To je praksa, ki jo je uvedel Margiela, ki zamaskira modele, da bi “oblačilom dali celovitost”, pojasnjuje Martens. V digitalni dobi, ko supermodeli včasih zasenčijo to, kar nosijo, postane ta proces še pomembnejši. “Na družbenih omrežjih je angažma pogosto povezan z osebo, ki nosi oblačila,” pravi. “Z maskiranjem modelov sem želel vrniti pozornost na oblačila, tako da, če nekaj postane viralno, je to zato, ker so se ljudje sami prepoznali v oblačilih.” Ta občutek skrivanja se je izkazal za učinkovitega in osvežujočega, saj so modeli hodili v plasteh gotskega misticizma.

Photo: Maison Margiela

“Maske so način, kako pokazati spoštovanje do obrti, in so temeljni del kodeksov anonimnosti te hiše,” je nadaljeval Martens. Nekatere so bile nežne in eterične, obraze so skrivale s kosi tkanine, okrašene s kristali. Druge so bile težke, narejene iz patiniranih kovinskih škatel, ki so jih s pomočjo avtomehanika, ki jih je varil, spremenili v maske. “Sam proces je v duhu Margiele,” pravi Martens. “Zamisel o ponovni uporabi nepričakovanih materialov in delu z obrtniki, ki običajno niso povezani z visoko modo, je del našega jezika umetniške obrti.” Evokativne silhuete so se nepričakovano prekrivale s stilom oblačenja, ki ima svoje korenine na Bližnjem vzhodu. “Pokrivanje telesa je bilo vedno del nekonvencionalnega pristopa te hiše k izražanju ženstvenosti in glamurja,” se strinja Martens. Pojasnjuje, da je Margiela uporabil idejo anti-izpostavljenosti, da bi obrnila norme čutnosti, tradicijo, ki jo zdaj prenaša v novo poglavje modne hiše. “To je način, da obrt in silhueta govorita zase,” dodaja.

Margiela je nekoč dejal: “Moja oblačila so privlačna za ženske z določeno miselnostjo, ne z določeno starostjo ali tipom telesa.” Ta način razmišljanja, ki se s polno avtoriteto kaže v Martensovem debiju za to hišo, je edinstveno provokativen, hkrati pa prežet z nežnostjo in intelektom. Maison Margiela ženska navsezadnje ni tipična ljubiteljica mode, ki jo poganja trend. Kritična je na način, ki izziva konvencije in sodobno modo. Raje ima konceptualne in avantgardne pristope k stilu in ceni vrhunsko izdelavo. Premika meje in jih nato še bolj razširi. V nasprotju z drzno, nepozabno modo, v kateri se lahko znajde, poseduje tih, notranji mir; premišljen mir, ki izžareva lahkotnost in eleganco. Vse to so značilnosti, ki so bistvenega pomena za prepoznaven Margiela dizajn.

“Njena predstava o razkošju še zdaleč ni nonšalantna: ne pripisuje prevelikega pomena,” razmišlja Martens. “V tem je njena lepota… Ni malenkostna. Raje bo mokra od dežja, kot da bi čakala na taksi. In v tem je nekaj naravno privlačnega.”

Voguearabia