Dela Nenada Milovanovića so se znašla v Gladiatorju II. Pogovarjali smo se z njim

Nenad Milovanović, mladi kipar iz Beograda, je imel edinstveno priložnost izdelati bronaste posode za enega najpomembnejših filmskih projektov zadnjih let. Nenadovo delo in predanost tej veliki nalogi, skupaj z ostalimi člani ekipe, sta igrala ključno vlogo pri ustvarjanju avtentičnega in vizualno impozantnega sveta filma Gladiator II. Ta film je nadaljevanje kultnega filma Gladiator iz leta 2000, ki je ustvarjalcem prinesel nove izzive, saj je postavil visoke standarde glede rekvizitov, kostumov in scenografije. Gladiator II, ki ga je režiral Ridley Scott, eden najbolj priznanih režiserjev današnjega časa, gledalce popelje nazaj v zgodovinsko obdobje rimskega imperija, čas, ko se boji za moč in usode likov ponovno križajo v bojnih arenah. V novem filmu nastopajo zvezdniki, kot so Paul Mescal, Denzel Washington in Pedro Pascal.

Ali mi lahko poveš, kako je prišlo do sodelovanja pri filmu Gladiator II, kdo je stopil v stik s teboj in kako so nastale te bronaste posode za vino?

Sodelovanje sega v julij 2021 s projektom Glass Onion: A Knives Out Mystery, ki je bil posnet v Beogradu, ko so me povabili, da posodim svoje originalne skulpture za namen snemanja filma. Nato sem preko prijateljice in sodelavke Sonje Nenadić spoznal Elli Griff, ki je bila navdušena nad mojim delom in tehnično izvedbo. Sonja je bila kot njena najbližja sodelavka pri tem projektu in zaupnica povabljena, da se ji pridruži pri projektu Gladiator 2 v Maroku v set decoration departmentu. Na žalost se zaradi mojega trenutnega projekta za razstavo NordArt nisem mogel pridružiti njihovemu sektorju, vendar moram omeniti, da je veliko število nadarjenih kolegov in filmskih ustvarjalcev tukaj delalo na epohalnem delu na samem prizorišču v pripravi in med snemanjem filma. Moj majhen prispevek kot outsource sodelavec pri projektu iz Beograda je bil skromen, a zelo pomemben in ljub, glede na to, da sem kot otrok oboževal film Gladiator I.

Ali mi lahko poveste več o tehniki, ki si jo uporabil za izdelavo bronastih posod? Vem, da gre za zelo staro rimsko tehniko obdelave brona.

Pred nami je bila res zahtevna naloga. Ko sem prejel fotografije originalnih vrčev za vino, je bila moja prva misel: “Ni šans.” Glede na to, da je bil zame izziv, da jih uresničim in da le redko obupam nad nalogo, sem hitro zbral najboljšo ekipo, ki sem jo imel okoli sebe. Od kovačev, varilcev, restavratorjev, arheologov in sodelavcev iz kiparstva. Obiskali smo Viminacium in več muzejev, da bi se sami prepričali o tehnični realizaciji in načinu obdelave oblik. Večino vaz, ki so nam bile podane kot naloga, je bilo treba realizirati z vlivanjem v celoti v bronu. Kot taki so debelostenski vrči pridobivali preveliko težo. Druga tehnika, s katero smo se srečali, so bili kovani bakreni, srebrni in bronasti vrči, kelihi in nakit. Odločili smo se, da bomo spoštovali zahteve proizvodnje, a tudi tradicionalne tehnike. Vrči so ročno kovani iz bronastih plošč na kovaškem ognju, da se zmanjša teža samega vrča in olajša uporaba igralcem. Z neposrednim kovanjem v materialu je tekstura dobila bogato, neponovljivo površinsko strukturo z organskimi udarci roke, nato pa so bili vsi segmenti združeni v eno celoto z litimi ornamenti in figuro kot ročajem.

Kakšni so izzivi pri delu na tako specifičnem projektu? Je bilo težko? rekonstruirati avtentične rimske metode v sodobnih pogojih?

Največji izziv je čas. Za replike v naši izvedbi je bilo potrebno več časa, da se zavežemo pristnosti. Na začetku naloge je bilo potrebno narediti šest vrčev, na koncu pa smo izpeljali le dva. Na žalost smo bili v primanjkljaju z roki in osredotočili smo se na kakovost in pristnost namesto na količino.

Kaj zate kot umetnika pomeni biti vključen v takšen projekt? Si že kdaj prej sodeloval v tej panogi?

Kot avtorju mi je bila velika čast, da sem sodeloval z Ridleyjem Scottom. To je potrditev, da ko delaš nekaj iskreno in kar imaš rad, kakovost, trud in delo najdejo svojo pot. Veliko več mi pomeni na osebni ravni. Gladiator iz leta 2000 je eden mojih najljubših filmov iz otroštva. Z gotovostjo lahko rečem, da so se nekatere moje otroške sanje uresničile. Poleg Gladiatorja so me očarali številni filmi stare dobe in srednjeveške teme, ki sem jih oboževal kot otrok, gravirani meči, ščiti, noži, oklepi, nakit in številni drugi predmeti. Vsa ta gravirana orodja in orožja sem videl na letnih razstavah Tehnoart šole, oddelka za graviranje umetniških predmetov, kjer sem pridobil veliko znanja od takratnih učiteljev. Kmalu sem začel sam izdelovati predmete iz kovine, ki sem jih kasneje graviral. Do neke mere me je to vnaprej določilo, da končam kiparstvo in delam danes kot kipar, zlasti v kovini. Prvi projekt je bil delo na seriji Krypton v oddelku za rekvizite leta 2016. Delal sem kot outsource izvajalec na drugih projektih, kolikor mi je to čas dopuščal. Moja prioriteta so bile vedno moje lastne skulpture in projekti. Zato se je zaradi moje produkcije, samostojnih razstav in raziskovalnega dela v kovini pojavila potreba po izposoji skulptur za različne filme in serije, ki so bili posneti v Srbiji. Danes je nekaj mojih skulptur mogoče najti na filmih kot sestavni del scenografije tako v interierjih kot eksterierjih.

Kako se delo v filmski industriji razlikuje od tvojega vsakodnevnega kiparskega dela? Te je izkušnja z Gladiatorjem II motivirala za raziskovanje novih projektov ali tehnik?

Čeprav je v smislu izdelave načelo dela skoraj enako, je zame osebno tempo življenja popolnoma drugačen. V filmski industriji, s tisimi nekaj malega izkušnjami, ki sem jih imel kot stalno zaposleni, so hierarhije jasno opredeljene, roki so na splošno kratki in potrebno je hitro delovati. Poznavanje širokega nabora materialov in obrti ter tehnična izvedba so odlične izkušnje za vsakega mladega avtorja, da poskusi in izboljša svoje veščine. Zelo spoštujem svoje kolege, ki so se posvetili filmski industriji. Čudovito je biti del velike filmske ekipe z velikim številom kolegov okoli sebe, toda za avtorske projekte sta ta odmev in hitrost produkcije lahko uničujoča. Vendar pa ima moja vsakodnevna rutina enakomeren tempo dela, ki mi omogoča, da svoj čas organiziram na najboljši možen način. Včasih je “prosti čas” ključno obdobje pri ustvarjanju novih idej in poslušanju samega sebe, da bi prišli do iskrenih del. Izkušnja z Gladiatorjem II mi je pomenila več na osebni ravni in ostaja čudovit spomin na druženje s sodelavci in kolegi v tem obdobju, tehnike pa so bolj ali manj prisotne v kiparjevem vsakdanjem delu.

Kakšne projekte načrtuješ v prihodnosti? Imaš kakšne načrte za delo v drugih filmih ali kakšno drugo sodelovanje z industrijo?

Počasi zaključujem leto. V začetku prihodnjega leta pričakujem rezultate natečaja za razstave, na katere sem se prijavil letos, zato upam na večje avtorske projekte. Trenutno delam na novih skulpturah za svojo naslednjo samostojno razstavo. Medtem pa upam na več takšnih projektov, kot je bil Gladiator.