Živim v Parizu in končno sem podlegla najbolj francoskemu trendu las

Nikoli si nisem mislila, da bom imela kratke lase. Odraščala sem v prepričanju, da je negovanje dolgih in zdravih las neke vrste vrlina, kar danes pripisujem impresivnim lasem moje mame Susan, ki ji tudi pri sedemdesetih lasje segajo do pasu.

Susanini lasje so bili v njeni mladosti legendarni: tisti neulovljivi odtenek blond, ki ga običajno lahko dobite le s pomočjo dragega kolorista. Takšni lasje, ki poleti naravno posvetlijo in pozimi pridobijo bogate bakrene tone. Še danes so gosti, bujni in dobesedno »padajo in plapolajo po prsih«, kot junakinji pesmi Boba Dylana. Njeni lasje so tako navdihujoči, da se je celo moj oče nehal striči, odkar se je upokojil.

Ker sem le nekoliko podedovala njen volumen (žal ne njene barve), skupaj z njenimi tehnikami krtačenja, umivanja in spletanja kit ter njenih strogih navodil, naj si nikoli ne barvam las ali vsaj ne, dokler ne začnejo siveti, se zdi, da sem vsrkala neizrečeno (dobesedno, nikoli tega ni rekla) idejo, da so kratki lasje za ljudi, ki nimajo razkošja izbire. Ljudi s… slabimi lasmi.

Iulia Matei

Potem sem se preselila v Pariz. In ja, tukaj je veliko žensk z dolgimi (ali daljšimi) lasmi. Tudi sama sem bil nekaj let ena izmed njih. Sčasoma pa sem ugotovila, da se mnoge Francozinje, ki jih poznam, zlasti tiste z največ stila, odločijo nositi krajše. Ne glede na kakovost las. V mestu prevladujejo bob, lob in mehki srednje dolgi rezi. Zlatolaske v stolpih? So prava redkost. Pravzaprav, ko se ozrem po nabito polni kavarni na levem bregu, kjer to pišem, ne opazim niti ene ženske z lasmi do ramen.

Torej… Pourquoi? Moja teorija je dvojna: prvič, vpliv celotnega pariškega stila. Parižanke so svetovne prvakinje v mešanju moških in ženskih stilov. Od Coco Chanel naprej dokazujejo, da biti seksi ne pomeni nujno izgledati hiperženstveno. Pomislite: krojeni kosi, moški plašči, sproščen denim, loaferji, moške srajce, odpete le toliko, da razkrijejo spodnje perilo – seznam je neskončen. Poleg tega, če je pomladno-poletna kolekcija Saint Laurent 2025 kakršenkoli pokazatelj, bodo ženske vratove prihodnjo sezono krasile poslovne kravate.

Drugi del je bolj splošna prednost. Videti si urejeno, a hkrati tako, kot da se nisi prav zares trudila. Tukaj nastopi pričeska: poiščite preprosto, elegantno. Tista, ki še posebej polaska tvojemu obrazu, potem pa z njim ne počne ničesar več.

Dorota Porebska

O tem sem dolgo razpravljala z družino, prijatelji, naključnimi ljudmi z odličnimi lasmi, ki sem jih spoznala na zabavah, pa tudi s svojim frizerjem. Svakinja mi je prva predlagala, naj zberem pogum, ko sem to poletje končno razpustila gosti visoki čop po teniški partiji in se pritoževala nad migreno zaradi teže. “Veš, Monica, krajši lasje bi ti res dobro pristajali.” Ko sem svojega frizerskega guruja Fabiena Giambono vprašala za mnenje, ni niti trenil z očesom. “To je tisto, kar sem čakal! Zdaj pa sedi pri miru in naredil ti bom pričesko, ki bo videti najlepše, ko z njo ne boš naredila čisto nič.”

Prav ima. Ko imaš bob, mu lahko pustiš, da dela, kar hoče. Sploh ne potrebujem več sušilnika za lase – tudi sredi zime ne. Moji lasje se sušijo, medtem ko se oblačim in ličim. Sploh vam ni treba toliko razmišljati o oblačilih: vse (oster ovratnik, želva, čista bela srajca) se zdi bolj premišljeno pod topim rezom.

Očitno je paž tudi letos ključni lasni trend. “Glej, glej, ali ni tole spet en Angèle square,” je rekel prijatelj nekaj dni po moji frizuri. Angèle square ni park v Parizu, temveč zdaj že razvpit slog frizure prikupne svetlolase pop zvezdnice Angèle, za katero malo kdo ve zunaj frankofonskega sveta (tu jo obožujejo): Angèlin šik paž naj bi navdihnil na tisoče podobnih frizur.

Copyright 2024

Njenih odločitev ne spremljam tako pozorno kot domačini, a morda je njen urok imel posreden vpliv. V bistvu svojo odločitev pripisujem temu, da sem se nekega septembrskega jutra zbudila in ugotovila, da mi nikakor ni do tega.

Imam dva otroka. Ena hčerka je septembra začela hoditi v šolo in zamisel, da bi vsak dan pred 8. uro zjutraj razčesala in poravnala obe grivi, je bila zame preprosto preveč. Poleg tega se je prva ostrigla in njen bob je bil tako šik, izjemno sproščen, da jo je tako spremenil, da se enostavno nisem mogla upreti. Torej, z vsem spoštovanjem do Angele, je bila Mia (stara tri leta in pol) moja glavna vzornica.

Predala sem se Fabovim sposobnim tetoviranim rokam in zadržala dih. Rekel je, da ve, da je to moja usoda, in da je imel prav. Kratki lasje so bili vedno skriti nekje v meni in čeprav mi ni žal za leta dolgih in eteričnih las, moji lasje zdaj veliko bolj pristajajo moji osebnosti. Poleg tega sem že prihranila na stotine evrov za drage balzame.

Če ste obtičali v rutini s svojimi lasmi, se borite z neukrotljivim zapletanjem, se bojite dolgotrajnega barvanja ali živite v strahu pred ušmi v vrtcu, imam samo eno vprašanje za vas. Če si sposodim naslov klasike Billa Murrayja iz leta 1991 : What About Bob?

vogue.co.uk