Florence + The Machine napoveduje svojo veliko glasbeno vrnitev s singlom "Everybody Scream" - in ne bi mogli biti srečnejši

Ko sem pred nekaj dnevi gledal Florence + The Machine, kako v teaserju za svoj novi album koplje luknjo v tleh in nato kriči v njo (so relatable), je bil to popoln trenutek, da se poklonim tej boginji čistega navdiha. Vse se je začelo z Rabbit Heart, mitološko himno o notranjem konfliktu med željo in strahom pred uspehom, ki sem jo, kot se je kmalu izkazalo, pol svojega življenja uporabljala za podžiganje tistega iskrivega mladostnega prepričanja, da je vse mogoče. Da se razumemo, tega istega leta, 2009 so izšli Poker Face, Single Ladies, Empire State of Buildings, I Gotta Feeling, She Wolf in številne druge planetarne uspešnice. Slišati, čutiti in izbrati Florence v takšnem hrupu pretencioznih glasov je bila skoraj preroška poteza. In zelo formativna, kot se bo kasneje izkazalo.

Florence se vrača, tri leta po zadnjem albumu Dance Fever, in sodeč po novem singlu Everybody Scream, katerega ime bo nosil tudi novi album, je vse v znamenju zvoka, v katerega smo se zaljubili že zdavnaj: eterično, ekstatično in mistično, z dramatičnimi aranžmaji in epskimi besedili, ki spodbujajo osebne nemire in sanje o svobodi. Album bo izšel na noč čarovnic 31. oktobra, nastal pa je v obdobju zdravljenja, soočanja z lastnimi fizičnimi omejitvami in okrevanja po operaciji, ki ji je rešila življenje. V zadnjih dveh letih je Florence Welch napisala in producirala skupno 12 pesmi s kitaristom benda IDLES Markom Bowenom, umetnico Mitski in Aaronom Dessnerjem iz skupine The National, ki se ukvarjajo s temami ženskosti, smrti, staranja in mitologije. V najnovejšem videu se Florence vrača k svojemu grozljivemu plesu ljubezni, besa in obsedenosti ter napoveduje, kot pravi, svoj najbolj osebni album doslej.

View this post on Instagram

A post shared by Autumn de Wilde (@autumndewilde)

Zanimivo je, da so sklicevanja na slavni Rabbit Heart skoraj otipljiva – kot da je strah pred objavo, izpostavljenostjo in razgaljenostjo nesporna konstanta v njenem življenju. “Vedno obstaja tisti del mene, ki se želi skriti – v smislu ‘Ne, ne, nisem še pripravljena, preložimo to,'” je dejala v nedavnem intervjuju. “Tokrat sem se odločila, da si ne bom dala izgovora za preložitev albuma. Rekla sem si: ‘Pojdi skozi strah in osvobodi to na plano.'” Pesem govori o tisti bistveni potrebi, da se vrne na oder, čeprav ji vsakič vedno več odvzame.

“Mislim, da je to moj najbolj oseben album do danes, zaradi česar je na nek način tudi najbolj mitološki. Morala sem zgraditi cel svet okoli njega, nekaj, kar bi ga resnično podpiralo.”

Prevladujoč motiv je krik, ki se razteza skozi celoten album. Florence je pojasnila, da je bila prvotna ideja – slavnostno kričanje – toda komu je sploh do praznovanja. Poleg tega, da je želela, da se naslov ujema z Florence + The Machine, je razkrila, da jo je navdihnila playlista z imenom Songs to Scream Along To. “Spraševala sem se, kaj to sploh pomeni? Da si samo zavrtiš to playlisto in kričiš sam v svoji hiši, v tla?”. Mislim, da je točno to tisto, kar potrebujemo v današnjem svetu. Vendar to ni soba za jokanje, omeni Firence. Gre bolj za boj, srce, strast in nekaj novih zmag.

We are your folks, Florence.