V bližini otoka Hvar smo odkrili še eno vrhunsko ribjo restavracijo, kamor se bomo zagotovo vrnili
Lost je Vogueova kolumna o skritih krajih, kamor niste nameravali iti, a so le-ta našla vas. Bari brez Instagrama, konobe in plaže, ki vam jih pokaže lokalec, pozabljeni kioski z najboljšimi sendviči v mestu ... Ni glamurja, ni visoke produkcije, vsi pa imajo tisto nekaj.
S težkim srcem priznam, ampak začel se je final countdown do konca tega poletja. Medtem ko v Zagrebu zbiram lastne vtise o dogajanju na deskah življenja pod soncem, mi tisti, ki še vedno potujejo po jugu, pravijo, da je še vedno sonce, morje toplo in vse je v najboljšem poletnem redu. Tako kot lani poleti, ko me je iz hvarske konobe Maestro poklicala naša beauty urednica Kristina, je tudi letos spet križarila po zalivih okoli Hvara. Le da mi je tokrat poslala sporočilo iz zaliva Vlaka ob Paklinskih otokih. Vsi, ki potujejo po Hvaru in okolici, vedo, da je otoček Sveti Klement priljubljeno mesto za piknik prebivalcev Hvara (in tistih, ki čutijo enako), vožnja z ladjo do tja pa traja le nekaj minut. Torej, če preživljate čas na Hvaru, ste le nekaj minut oddaljeni od raja.
Zaliv Vlaka, osamljen, odmaknjen, s turkiznim morjem, z le nekaj intimnimi gostinskimi lokali, je eden izmed priljubljenih, a kljub svoji priljubljenosti ni nikoli gneče. Ključno pri tem dejstvu pa je, da morate rezervirati mizo, še posebej, če prihajate na večerjo na ta otok. To mi je potrdila tudi Kristina med obiskom restavracije Fisherman’s House, ki jo je navdušila. Prav ste uganili – to je zgodba o še enem skritem gastronomskem biseru v Dalmaciji, dostopnem le z ladjo. Vse je obdano in prežeto z naravo in vonji divjine, kot da se nahajaš v nekem drugem svetu, mi Kristina pripoveduje o svoji fascinaciji nad otočkom Sveti Klement in zalivom Vlaka, medtem ko se ta intimna družinska restavracija popolno zlije s tem dišečim vzdušjem.
Zgodba družine Matijević na tem majhnem otoku se je začela pred mnogimi leti, ko sta Perina in Frane ustanovila majhno gostišče. Njun sin Tonči pa ga je skupaj z nemško ženo Liso skozi leta korak za korakom razvijal. Njuna hči Perina in Thorkild Bloch Nielsen danes vodita to mesto kot tretja generacija družine. In tu spet pridemo do dejstva, da se dobre stvari zgodijo iz prijetnih in iskrenih izkušenj, najpogosteje pa se prenašajo iz roda v rod. Prvi tujci so ta kraj odkrili pred približno petdesetimi leti. Takrat je bil Tončijev oče ribič in kmet, tako kot Tonči. V tistih pionirskih časih turizma so s turisti ravnali kot z družinskimi člani, tako kot danes. Hrana se pobira na poljih in lovi v morju, vino pa je pridelano prejšnje leto iz vinogradov,, pripoveduje o začetkih družina Matijević. Za njihovo restavracijo boste slišali predvsem po odličnih priporočilih tistih, ki so tam že bili.
Celotno vzdušje je prežeto z občutkom domačnosti in dobrodošlice. Že dolgo nisem sedela v restavraciji, kjer je bila hrana vrhunska, osebje pa tako sproščeno in iskreno navdušeno nad pogovorom o hrani in izbiri ter dajanjem priporočil,, mi pove Kristina, hvali njihov popoln hrustljavi krompir in še posebej priporoča Semifreddo z mandlji. Eden najbolj okusnih, kar sem jih kadarkoli poskusila.
Fisherman’s House je vrhunska ribja restavracija, kjer v poletnih mesecih vsak dan lovijo ribe, od česar bo odvisno tudi, kaj se bo tisti dan znašlo na vašem krožniku. Tonči je tisti, ki jih lovi, če pa se odločite prenočiti v njihovem penzionu (saj poleg restavracije obstaja tudi možnost prenočitve), se lahko zjutraj odpravite z njim na ribolov. Vzdušje je domače, prijetno, intimno in popolnoma iskreno. Hišna specialiteta je brodetto à la Tonči, pripravljajo pa tudi odlično dalmatinsko gregado, prav tako vrsto ribjega golaža s krompirjem, čebulo in belim vinom, vendar brez paradižnika. V bližini restavracije so tudi rastlinjaki, kjer se tik pred uživanjem vzgaja in pobira zelenjava, ki se uporablja v restavraciji, dejstvo, da gre za domače pridelke, pa se občuti tako v okusu solat kot prilog ali omak. Všeč mi je bilo, da nas je natakarica pri izbiri rib spodbujala, da se obrnemo na chefinjo kuhinje in si sami izberemo, katere ribe želimo jesti. V kratkem pogovoru o okusih smo skupaj izbrali brancina in triljo, ki sta bila še posebej aromatična,mi opisuje Kristina, ko se spominja vročine, ki je tisti dan vladala na otoku in je le simbolično motila pse in mačke, ki so jo izkoristili za ves dan lenarjenja. Pokrita terasa restavracije ponuja pogled na bogat vinograd in vrt, to je vaša dnevna soba, prostor za obrok in sprostitev, kjer se odvija glavno gastronomsko dogajanje. V bližini zaliva pa se skriva čudovita in čista plaža, zato se je, ko vas premaga vročina in zadovoljstvo ob uživanju vrhunske lokalne hrane, enostavno ohladiti, saj je restavracija le nekaj korakov stran od plaže.
Fisherman’s House v zalivu Vlaka ni le restavracija ali nastanitev, temveč prikaz dalmatinske tradicije, pomešane z družinsko ljubeznijo do lokalne kuhinje in miru. Redko kateri kraj ponuja takšno kombinacijo gostoljubnosti in naravnega okolja, daleč od turističnih množic. In poznate tisti občutek, ko odkrijete takšen dragulj in niste prepričani, ali bi ga pustili, da ga vsi odkrijejo ali bi ga raje obdržali zase. Mi smo ga vseeno odkrili za vas, zahvalite se nam lahko kasneje.