Sedem filmov, ki si jih bodo želeli ogledati ljubitelji tenisa – med trajanjem Roland Garrosa

Ob toliko teniških legendah v naši regiji ni presenetljivo, da ob začetku velikega teniškega turnirja, kot je Roland Garros, prevlada kolektivno navdušenje. Vsako točko glasno pozdravljamo, vsak zgrešen mejnik doživljamo osebno in navijamo iz srca, glasno in brez zadržkov, kot da bi bili naši najljubši igralci hkrati naši družinski člani.

V prejšnjih letih je strast postala še bolj oprijemljiva: tenis je začel navdihovati tudi modo (spomnimo se letenniscore estetike), zato se krila-kratke hlače in majice zdaj nosijo tudi daleč izven igrišča. Nič drugače ni v svetu filma, kjer so režiserji, kot je Luca Guadagnino, svojo obsedenost z belimi športi prenesli na mlajšo generacijo. Namreč, vse pogosteje ostanem sama na vikend matinejah, ker so moji prijatelji našli novo razvedrilo v urah tenisa ali padela (no, tukaj je morda v igri tudi kriza tridesetih).

Če se torej, tako kot jaz, ta konec tedna pripravljate na teniški maraton – a na platnu, vam prinašamo 7 najboljših filmov na to temo, v katerih boste uživali. P.S. Veliko je tudi ljubezenskih zgodb, lekcij o (ne)uspehu in ganljivih družinskih zgodb.

Match Point (2005)

Minil sta natanko dve desetletji, odkar je ta film Woodyja Allena prejel najboljše kritike. Match Point je triler, ki se na prvi pogled zdi kot romantična drama: Scarlett Johansson igra fatalno Američanko Nolo, Jonathan Rhys Meyers pa Chrisa, teniškega inštruktorja, ki se poskuša prebiti v višji sloj londonske družbe. Film izžareva slog – od tenniscore estetike do klasične glasbe in minimalističnih interierjev. Globoko pod površjem pa se skriva vprašanje, kako daleč gre lahko človek, da ohrani pridobljeno.

Photo: Match Point

King Richard (2021)

Serena in Venus Williams ne potrebujeta posebne predstavitve, a le malo ljudi pozna zgodbo njunega očeta in trenerja Richarda Williamsa. V tej biografski drami, v kateri sta bili sestri Williams izvršni producentki, se ne izogibajo temam razredne neenakosti in predsodkov, ki obstajajo v elitnem športu, kot je tenis. Zgodba o njuni poti je pripovedovana z vidika njunega očeta: igra ga Will Smith, ki je za to vlogo prejel oskarja. Film brez olepševanja prikazuje moč družinske vere in vztrajnosti kljub sistemskim oviram, rasizmu in dvomom.

Challengers (2024)

Obožujem vso kompleksnost tega filma, njegove like in vprašanja, ki ostajajo odprta do samega konca. Ta film Luca Guadagnino ni le vrnil tenisa v središče pozornosti, ampak ga je spet naredil zaželenega – tako v filmskem kot modnem smislu. Film prinaša razgreto vzdušje rivalstva, strasti in nadzora v ljubezenskem trikotniku, hkrati pa je tudi brezhibno stiliziran, s kostumi, ki jih je podpisal Jonathan Anderson (in spomnimo se le vseh Zendayinih videzov na rdeči preprogi, ki so dobesedno sprožili tenniscore obsesijo).

Wimbledon (2004)

Ta lahka romantična komedija iz zgodnjih 2000-ih je kot Bend It Like Beckham, le za ljubitelje tenisa. Paul Bettany igra Petra, nekdanjega teniškega asa, čigar kariera je v zatonu – dokler ne spozna Lizzie, ambiciozno mlado igralko v vzponu (Kirsten Dunst). Njun odnos se razvija vzporedno s slavnim turnirjem, medtem ko se stari prvak nenadoma vrne v formo, čustva pa postajajo vse bolj intenzivna.

Borg vs McEnroe (2017)

Tekma “ognja in ledu” leta 1980 v Wimbledonu je bila eden najbolj nepozabnih trenutkov v zgodovini tenisa: v finalu sta se srečala impulzivni John McEnroe in flegmatični Björn Borg, ki sta ohranila pravi spopad nasprotij – tišina proti hrupu, led proti ognju. Legendarni tie-break je bil skoraj 40 let pozneje navdih za danskega režiserja Janusa Metza.

Photo: Julie Vrabelova – © 2018 – Neon

Strangers on a Train (1951)

Ta noir triler Alfreda Hitchcocka je eden najvplivnejših filmov vseh časov – tako zelo, da je neposredno citiran v filmu Challengers. Prizor, kjer kamera v množici zumira Zendayo, je poklon skoraj identičnemu posnetku iz filma Strangers on a Train, za katerega režiser Guadagnino pravi, da je “najboljša teniška tekma, kar jih je bilo kdaj posnetih na film”. Oba filma se ukvarjata z motivom zapletenih odnosov, v tem primeru srečanja med psihotičnim moškim in teniškim igralcem na vlaku – ki se spremeni v nevarno igro.

The Royal Tenenbaums (2001)

Čeprav tenis ni v središču zgodbe, ostaja Richie Tenenbaum, ki ga igra Luke Wilson, eden najbolj znanih fiktivnih teniških igralcev v filmski zgodovini. Kot nekdanji prvak, ki se je po čustvenem zlomu upokojil iz športa, Richie nosi melanholično težo nesreče, a tudi značilen modni slog – od Fila trenirk do naglavnih trakov. Wes Anderson uporablja tenis kot simbol neuresničenih ambicij in družinske disfunkcije, a hkrati ustvarja ikonične vizualne trenutke, ki so postali del pop kulture.