Ogledali smo si kontroverzni hrvaški film, kandidata za oskar nominacijo

Čeprav je novica o izboru filma Lijepa večer, lijep dan kot hrvaškega kandidata za oskarja marsikomu pustila vprašaj nad glavo – predvsem zato, ker še ni začel s svojo širšo distribucijo in je zato javnosti nekoliko neznan, – nekateri spremljamo film Lijepa večer, lijep dan, ki je že nekaj časa “vroča tema” domače filmske scene.

Lijepa večer, lijep dan

Na kratko, film spremlja štiri prijatelje, ki po skupnem bojevanju v partizanski vojski postanejo cenjeni filmski ustvarjalci v novoustanovljeni Jugoslaviji, dokler tajne službe zaradi “neprimernega” prizora v enem od filmov ne postavijo svojega agenta na čelo studia, z namenom, da jih nadzira in najde dokaze o njihovi istospolni usmerjenosti. Kljub temu, da del ikonografije in narativne gramatike črpa iz tradicije hrvaškega (po)vojnega filma na eni strani in klasičnega “komično-nadzornega” trilerja na drugi strani, Lijepa večer, lijep dan vendarle zapleta črno-bele delitve (ki se odražajo v ustrezni barvni shemi), značilne za te žanre. Tako je na primer preobrazba lika Emirja Hadžihafizbegovića – iz enodimenzionalnega predstavnika represivnega sistema v kompleksnega človeka, ki skuša ta isti sistem uskladiti z novopridobljenim prijateljstvom do “osumljencev” – eden najbolj učinkovitih delov filma.

Photo: Lijepa večer, lijep dan, 4Film

Po drugi strani pa tisto, kar občinstvu (ali vsaj tej gledalki) mesec dni po ogledu ostane v spominu, so prav ti prizori, v katerih štirje glavni junaki – v odličnih predstavah Dada Ćosića, Slavena Došle, Đorđeja Galića in Elmirja Krivalića – živijo v svobodi zasebne sfere, onkraj omejitev javnega življenja in nadzora, ki ga to vključuje. Seveda obstajajo za naše prostore neznačilne eksplicitne spolne sekvence med moškimi, katerih resnična transgresivnost je v intimnosti in romantiki, ki ju Juka, skupaj s samo telesnostjo, veže vanje. Boleči, a očarljivi prizori nasilja – ki so za mnoge žal lažje prebavljivi kot ljubezenski – in epizoda na morju, kjer liki (v redkem trenutku brezskrbnosti) plešejo na Unchained Melody, pa tudi pretresljiv finale, ki združuje sledi vseh teh trenutkov, izstopajo.

Photo: Lijepa večer, lijep dan, 4Film

Čeprav so mu nekateri očitali domnevno zgodovinsko netočnost in navidezno enačenje fašističnega in socialističnega režima, je iz samega filma jasno, da ne govori o enem političnem sistemu, eni represiji ali enem času in prostoru. V okolju, ki se mu ljubezen dveh moških v domovinski vojni še vedno zdi preveč kontroverzna za veliko platno, menim, da je Lijepa večer, lijep dan – kot eden prvih hrvaških filmov, ki si je sploh upal spoprijeti s tem – potrebno razumeti kot zgodbo o svobodi in upanju ter da je od osebnih interesov (in ideologij, za katerimi se skrivajo) na koncu le močnejša človečnost.

Photo: Lijepa večer, lijep dan, 4Film

Spodaj si oglejte napovednik za film Lijepa večer, lijepi dan: