Filip Koludrović nam je razkril, kako je videti ameriški svet, ki ga je ustvarila AI tehnologija

Fotograf, umetnik in kreativni direktor Vogue Adria Filip Koludrović je pozornost medijev pritegnil z novo fotografsko knjigo, v kateri na zelo nekonvencionalen način redefinira avtentičnost. I Have Never Been to America je njegovo vizualno in potopisno potovanje v državo, v kateri pravzaprav še ni bil. Da bi tja prišel, preden je sploh kupil letalsko karto, si jo je predstavljal z uporabo tehnologije umetne inteligence.

Publikacija uporablja in manipulira z umetno inteligenco, da predstavi intrigantno zgodbo, ki opisuje potovanje 18-letnega protagonista, ki tri mesece potuje po ZDA. V soočenju s človeško percepcijo in krhkostjo medijev, ki je prisotna v digitalni dobi, knjiga skozi svoja poglavja preizprašuje verodostojnost in dojemanje realnosti. Kaj mu je kot fotografu razkrila možnost tehnologije umetne inteligence, Filip odgovarja: “Mislim, da je nepreklicno spremenila moj pogled na fotografijo. Kot da je prestavila možnosti fotografij izven fizičnih omejitev. Bil je to zelo zanimiv čas ustvarjanja.”

S približno 700 slikami, ustvarjenimi s pomočjo umetne inteligence, knjiga presega fizičnost in konvencionalnost in je prva publikacija, ki s to tehnologijo na tak način ustvarja pripoved o dokumentarni fotografiji. Filip pove, da ga je k vsemu temu pritegnila možnost domišljije. Ideja za tovrstno knjigo je nastala konec leta 2022, izšla pa je lani s promocijo v Firencah, s tem da je od ideje do nastanka večine fotografij minilo 4 tedne, nato pa je sledilo grafično oblikovanje.

Na poti ustvarjanja se je Filipu pridružil mladi fotograf Deni Horvatić, čigar delo in razmišljanja zelo ceni. “Nekako je kuriral to fiktivno potovanje in celotna struktura knjige je dejansko nastala skozi dolge pogovore med Parizom in Hrvaško.” Knjiga vsebuje tudi pripovedni del, katerega avtor je prav tako Filip. »Tudi besedilni del je del popotovanja, knjiga se začne z ročno napisanim besedilom in nadaljuje z vse večjim vključevanjem umetne inteligence v vsebino ter konča kot povsem robotsko napisano besedilo. Predstavlja torej nekakšen prehod iz humanizma v transhumanizem.«

Tematsko publikacija sprašuje, kritizira in razčlenjuje vidike stereotipne ameriške kulture skozi opazovanje socioloških in ekonomskih vplivov. Skozi pet poglavij raziskuje in provocira različne pripovedi. Prvo poglavje povzema odhod protagonista iz Reke v New York z ladjo in prikazuje razmere hrvaških priseljencev, ki so v 18. st. stoletju odšli v Združene države Amerike. Drugo poglavje se dotika različnih tem, ki lahko predstavljajo življenje v Ameriki, nanašajoč se na izkušnje srednje šole, univerze, Hamptonov, kavbojev, amiških skupnosti in prikazuje vse, kar bi človek lahko dojel kot del ameriške kulture. Tretje poglavje popolnoma razčleni koncept knjige in ga na novo izumi skozi negativni zorni kot. Četrto poglavje obravnava bolj zlovešče teme, ki predstavljajo bolj negativen del potovanja, saj se ukvarja s temami, kot so farmacevtska industrija, najstniki, ki uporabljajo opioide, lepotna tekmovanja, pornografska industrija, zasvojenost, srečanja AA, vlomi, zapori, vojska in streljanje v šoli. Peto poglavje kot zadnje poglavje neposredno nasprotuje prvemu in povzema temo Smrt.

Pri vsem tem se je Filip trudil, da ne bi izhajal iz konkretnih informacij in virov, ki jih je nekje prebral, temveč se je prepustil svojim intuitivnim fiktivnim spominom, saj kot pravi, “tam se dogajajo zanimive stvari”. Dodaja tudi, kako razburljiva je bila ta fotoigra. “Zdi se mi zabavno poigravati se z ameriškimi stereotipi, še posebej zaradi fenomena, da jih poznamo vsi, ne glede na to, ali smo že stopili na ameriška tla ali ne. Potovanje iz knjige gre tudi v nekatere različne sloje družbe, zato je bilo vsekakor zabavno raziskovati ameriško kulturo in potovati s pomočjo umetne inteligence iz stanovanja na podstrešju Pariza.”