Sedem filmskih transformacij Emme Stone, ki jemljejo dih

Z obrito glavo, replikami, ki (zelo namerno) zvenijo kot korporativne floskule, ter z ustvarjanjem še enega nepozabnega filmskega lika Emma Stone še naprej premika meje nove zlate dobe kinematografije. Dvakratna dobitnica oskarja za La La Land (2016) in Poor Things (2023) nenehno potrjuje neustrašnost v svojem poklicu, podobno kot sodobna Katharine Hepburn pa na novo opredeljuje, kaj vse je lahko ženska vloga na filmskem platnu. Seveda vse v uporniškem nasprotju s pričakovanji rigidne industrije. Takšna je tudi v svojem najnovejšem filmu, Bugonia, mračni sci-fi komediji Yorgosa Lanthimosa, premierno prikazani na filmskem festivalu v Benetkah. Če ste se ob ogledu Poor Things počutili nelagodno, a hkrati očarano, se pripravite na še eno podobno izkušnjo tega maestralnega filmskega dua.

Čeprav Emma v Yorgosovih stvaritvah dosega neulovljive višine, ni nič manj živopisen preostali del njenega portfelja. Ženske, ki jih upodablja, so kompleksne, inteligentne, senzualne in globoko nepopolne. Od ostrega komičnega ritma v Easy A, preko ganljive ranljivosti v The Favourite, do ostre kontradiktornosti v Birdmanu in nadrealne drznosti v Poor Things se Emma Stone nikoli ne ponavlja. Vsaka njena vloga pride s pridihom reinvencije, kar dokazuje redko umetniško evolucijo v Hollywoodu: dokaz, da avtentičnost vendarle premaga konvencionalnost. V nadaljevanju prinašamo 7 filmov z neverjetnimi transformacijami Emme Stone, ki si jih velja ogledati znova in znova.

Easy A (2010)

V tej duhoviti in ostro satirični zgodbi Emma Stone igra Olivo Penderghast, pametno, duhovito najstnico, ki postane tarča govoric v svoji srednji šoli. Film spremlja njene iznajdljive poskuse, kako izkoristiti laži in obrekovanje v svojo korist, pri tem pa uravnoveša humor in družbene komentarje o sprejemanju in identiteti. Emma je tukaj prepoznavna po svoji sposobnosti, da s stilom, držo in izrazi oblikuje lik, ki je hkrati zabaven, avtentičen in večplasten. S subtilnimi spremembami izraža različne faze Oliveinega čustvenega potovanja – od negotovosti do samozavesti, zaradi česar je lik izjemno živ.

La La Land (2016)

Los Angeles v filmu Damiena Chazella postane scenografija za ljubezensko zgodbo med igralko Mio (Emma Stone) in jazz glasbenikom Sebastianom (Ryan Gosling). Medtem ko film raziskuje težo sanj, ambicij in kompromisov v svetu umetnosti, Emma s plesom, petjem in mimiko gradi lik, ki je hkrati ranljiv in odločen. Njena transformacija tu odraža notranje potovanje lika. Film je vizualno razkošen, s paleto barv, ki odražajo Miino notranjo bitko, Emma Stone pa uspe skozi vsak kader prenesti kompleksnost svojih osebnih in profesionalnih izbir – zaradi česar je za to vlogo tudi prejela oskarja.

Battle of the Sexes (2017)

Ta biografski film spremlja zgodovinski dvoboj med tenisačico Billie Jean King in Bobbyjem Riggsom, dogodek, ki je spremenil percepcijo ženskega športa. Emma Stone je v vlogi Billie Jean King pokazala tako fizično kot čustveno transformacijo, da bi verno upodobila športno ikono 1970-ih. Enako pomembna je notranja disciplina, ki jo prenaša skozi obrazne izraze, držo in energijo na igrišču. Film raziskuje boj za enakost, osebne in družbene konflikte, medtem ko Emma uspe iz kaotičnega športnega dvoboja ustvariti intimno, čustveno zgodbo o samozavesti, pogumu in odpornosti.

The Favourite (2018)

Postavljen v ekstravagantni, a mračni svet britanske kraljice Ane, še en film Yorgosa Lanthimosa spremlja Abigail Hill (Emma Stone), mlado žensko, ki se nekoliko nesigurno prebija skozi dvor in spletke. Tudi tukaj je njena transformacija kompleksna: skozi zgodovinske kostume, pričeske in način drže Emma gradi večplasten lik – od skromne, podložne osebe do manipulativne figure, ki uporablja svoj šarm in inteligenco. Yorgos uporablja statične kadre in skrbno komponirane prizore, da poudari vso nelagodje in moč dvorca, Emma Stone pa razkriva notranji boj in razvoj svojega lika.

Cruella (2021)

Priljubljen film z referencami na otroštvo prinaša zgodbo o mladosti ekscentrične in nepopustljive zlobne junakinje Cruelle de Vil, v času punk scene v Londonu v 70-ih letih. Emma Stone pooseblja ves njen upor, ustvarjalnost in ekscentričnost, s svojo transformacijo pa uspe ta večno zloglasni lik predstaviti v novi luči, tako da do njega čutimo sočutje, razumevanje in celo simpatijo. Medtem ko združuje dramo in humor, je film vizualno in modno impresiven. Cruella pa (p)ostane ikona stila in nekdo, o komur ne sodimo več zgolj na podlagi površine.

Poor Things (2023)

Čeprav je nemalo ljudi med projekcijo tega filma zapuščalo kino, sem vedela, da tisti, ki razumejo, da zna umetnost v svoji najvišji obliki biti tudi težka, šokantna in – ne za vsakogar, ostajajo. Emma Stone igra Bello Baxter, žensko, ki jo je srhljivi znanstvenik obudil, ona pa zdaj raziskuje svet z radovednostjo in neukrotljivo otroško energijo. Njena transformacija je radikalna: posebni učinki in kostumi oblikujejo fizični videz, medtem ko čustvena transformacija njenega lika raziskuje žensko odraščanje, identiteto, željo po svobodi in nenehno učenje o svetu okoli sebe. Film je eden tistih, ki jih ne morete primerjati z nobenim drugim, vizualno pa je očarljiv celo takrat, ko v njem začutite klavstrofobijo. Vreden je ogleda in to večkrat.

Bugonia (2025)

Michelle Fuller (Emma Stone) je šefica iz velikih farmacevtskih krogov, s popolno zlikanimi lasmi, v Louboutin petkah, s Stanley skodelico v roki, medtem ko iz zvočnikov odmeva Chappell Roan, iz ust pa se vali niz korporativnih floskul. Dokler nekega dne ni ugrabljena, popolnoma obrita in v modricah, privezana na vzmetnico, pod sumom, da je nezemljanka, ki načrtuje uničenje Zemlje. Film je intenziven, provokativen in šokanten, kot se od Yorgosa pričakuje, še posebej med raziskovanjem meja človeškosti, korporativnega zla in osebne kontrole skozi napeto pripovedno strukturo. Na mnoge načine je dosegel tisto, kar je Adam McKay želel z Don’t Look Up: to je oster, pronicljiv družbeni komentar o svetu, v katerem živimo.