Pogovarjali smo se z znamko, katere svetlobne instalacije osvetljujejo najbolj znane beograjske it prostore

Vse se je začelo s Pietom Mondrianom. Umetnost ni ustvarjena za nikogar, hkrati pa je za vsakogar. Ustvarili so serijo svetlobnih instalacij po vzoru njegovih slik in prvič osebno izkusili filozofijo, po kateri lahko horizontalne in vertikalne črte, zgrajene z zavedanjem in intuicijo, v harmoniji in ritmu, postanejo umetniško delo – močno in resnično. Ena od teh instalacij (tista, ki jo imenujejo vizualna vaja) ni nikoli zapustila njihove delavnice, ustvarjalnega igrišča Elektrobube, kjer se znajdemo nekega poznega jutra v Beogradu. Ideja za blagovno znamko je prišla od ustanovitelja Aleksandra Bube, ki je leta v svojem stanovanju izdeloval različna svetilka, ki so jih nato uporabljali na zasebnih zabavah in dogodkih, ko so prvič videli, kako osupljiva je lahko svetloba. Med letom 2020 so izdelali logotip in začeli izdelovati neonske napise in cevi za prijatelje, kmalu (le nekaj objav na Instagramu kasneje), kot mi pravita soustanovitelja Stevan Novaković in Filip Čanković, pa je to postal komercialni projekt. Urbano, undergroud, moderno in funky, tako kot mesto, ki ga osvetljuje.

Danes so Elektrobuba svetilke, električne skulpture in druge svetlobne naprave na vseh it mestih v Beogradu, pa tudi širše – od glasbenih festivalov, gledališč, do priljubljenih barov in nočnih klubov. Skoraj nemogoče je, da v telefonu ne bi imeli vsaj ene fotografije njihove svetlobne instalacije, pa naj bo to veliko srce, ki bije v Preko Puta Proleća, napis Hotter Than Hell v Grški kraljici, Ti kako si v Pola Pola, trojka za oknom restavracije Triali ime na vhodu v Frido, Ben Akibe, Mama Shelter in celo Beograjsko dramsko gledališče … in lahko bi naštevala v nedogled.

Photo: Elektrobuba

To znamenito srce je narisal naš slavni arhitekt Marko Basarovski. Najprej smo ga naredili za Schonherr, slavne zabave, takrat v Muzeju mesta Beograda, ki še ni bil odprt. Ta instalacija, ki prikazuje, kako so možgani težji od srca (Večna dilema), je pritegnila največ pozornosti od mnogih, ki smo jih imeli. Kasneje, ko se je odprl Preko Puta Proleća, smo prišli na idejo, da bi naredili reinterpretacijo samega srca v veliko večjem formatu in dodali ta svetlobni učinek, da bi izgledalo, kot da srce bije. Pri oblikovanju pogosto sodelujejo z arhitekti in oblikovalci, eden njihovih najpomembnejših projektov pa je bil Cveće Zla, pri katerem so združili moči z arhitektko Dragano Milićević. Naredili smo vse, kar se prižge in oddaja svetlobo, pravijo z nasmehom, saj so v tem času začeli izdelovati celovite projekte svetlobnih rešitev in dizajnov iz posameznih svetlobnih naprav, kot je to v primeru kavarne Baristro ali D Bara. In kar se tiče Grčke kraljice, simbola mesta iz leta 1835, ki se je ponvno odprl letos poleti? Zanimivo je, da na splošno restavracija, njena jedilnica, fasada nimata nič opraviti s hodnikom, ki je v pravem Elektrobuba stilu in popolnoma nasproten ostalim ter s tem pravzaprav zelo komplementaren čustvom celotnega kompleksa. Toda za ta trenutek so odgovorna dekleta iz ekipe StudioObe, ki so se domislila koncepta, mi pa smo ga le realizirali.

Elektrobuba se pri oblikovanju ravna po načelih minimalizma, pri čemer kot umetniški medij uporablja LED luči, s posebnim poudarkom na materialih, kot so kovina in polikarbonat, kar je edinstven pristop na našem trgu. Igrivi elementi morajo biti tukaj, a ne smejo prevladovati – z razsvetljavo se hitro pretirava in moramo biti previdni, pojasnjujejo. Njihove svetlobne naprave niso namenjene samo osvetljevanju, temveč tudi barvanju prostora. Kot estetski dodatek interierja ali eksterierja, ki spremeni videz in občutek prostora. Koliko je tukaj pravzaprav svobode in koliko kompromisov je pri delu z velikimi strankami? Na začetku so k nam večinoma prihajali z idejo, kaj hočejo, imeli so nek svoj predlog. Toda danes velika večina od nas zahteva, da mi damo ustvarjalen predlog. Tudi če pridejo s posebno željo, na primer za napis, naredimo dizajn same tipografije. Tako kot v vmesnem času so tudi sami postali blagovna znamka z zelo prepoznavno celostno identiteto, za katero se še posebej zahvaljujeta za sodelovanje oblikovalcu Artinjanu Artinoviću, zato tisti, ki jih danes najemajo, vedo, kaj lahko pričakujejo – najboljši rezultat je seveda, ko dobijo popolno svobodo. V Elektrobuba delavnici ima vsak član ekipe svojo vlogo (in skoraj filmski vzdevek in lik), pa naj gre za monterja, električarja, programerja razsvetljave, inženirja … Zato je postopek izdelave zapleten, a tudi neskončno zabaven. Trenutno delajo na enem najbolj inovativnih projektov – Real Time Audio Equalizer, veliki instalaciji, katere luči sledijo ritmu glasbe (samo spomnite se, kako je nekoč izgledalo Winamp okno, ko ste predvajali svojo najljubšo pesem).

Poleg Mondriena jih je navdihnil tudi Dan Flavin, kasneje pa tudi nekatera dela Ere Milivojevića, na svoji spletni strani pa redno objavljajo poklone umetnikom, kot so James Turrel, Ivan Navarro, Jenny Holzer, Olafur Eliasson, Chryssa in mnogi drugi. Flanvin je leta 1963 popolnoma odstranil platno in začel delati s prepoznavnimi fluorescenčnimi cevmi, nato pa je svoje skulpture razvil v svetlobne instalacije v velikosti celotnih prostorov. Leta 1968 je na razstavi Documenta 4 v Kasslu napolnil celotno galerijo z ultravijolično svetlobo. Po drugi strani pa jim je Mondrien dal nov pogled na barve, tako da se je rodila serija Blur I, zapeljiva igra med prozornim in neprozornim, ki jo še dodatno poudarja svetlobni vir, ki vzbuja radovednost o tem, kaj se skriva med vzporednimi ploščami. Tu je tudi Bertrand Lavier, ki je pritegnil pozornost javnosti na Beneškem bienalu leta 1976. S svojimi velikimi asamblaži ali “gradbišči” je raziskoval ideje prisvajanja in simulakruma ter preusmerjal podobe sodobne množične kulture v umetniška dela. Njegova najbolj znana dela postavljajo pod vprašaj paradoksalno razmerje med slikarstvom in kiparstvom, tako da končne predmete – kot so hladilniki, klavirji in mize – prekrijejo s plastmi impasta. Za razliko od svojih sodobnikov, ki so poudarjali dematerializacijo umetniškega objekta, Lavierjeva dela vzpostavljajo ravnovesje med močno vizualno podobo in konceptualno gesto. Ta navdih je bil preveden v serijo Elektrobuba z naslovom Telluride II.

Photo: Elektrobuba

Elektrobuba začne živeti ponoči, z električnim, vznemirljivim in mističnim vzdušjem mestnega življenja. Preden se razidemo, mi povedo: Če bi Corbusier rekel, da je Beograd najgrše mesto na svetu na najlepšem mestu na svetu, bi to danes prevedli v Beograd je najtemnejše mesto na svetu z najlepšo svetlobo na svetu. Spomnite se na to naslednjič, ko se bo vaš pogled zadržal na eni od svetlobnih instalacij v vašem najljubšem baru – zdaj veste, čigav skrivni podpis je.