Je danes postalo sramotno imeti fanta?

Če kdo na družbenih omrežjih samo izusti “moj fant …”, takoj utišam njegov profil. Nič ni hujšega, kot ko spremljaš nekoga, ker je zabaven, potem pa se njegov profil nenadoma spremeni v neskončen niz objav o “mojem fantu”. Morda zato, ker se je dolgo zdelo, da živimo v svetu, ki ga je ena mojih najljubših avtoric na Substacku poimenovala Boyfriend Land: svetu, kjer so se ženske identitete na spletu vrtele okoli življenj njihovih partnerjev, medtem ko je bila obratna situacija prava redkost. Ženske so bile nagrajevane z višjim družbenim statusom in pohvalami zaradi svoje sposobnosti, da najdejo in obdržijo moškega. Vse to je postalo še očitneje, ko se je začelo izkoriščati na družbenih omrežjih – zaradi priljubljenosti ali, če je bila oseba dovolj resna, celo zaslužka.

Povezano: Substack članki, ki so mi povrnili vero v internet (in osredotočenost, daljso od 3 sekund)

V zadnjem času pa se opaža jasen premik v načinu, kako ljudje predstavljajo svoje zveze na spletu: namesto t.i. “hard-launchanja” partnerja se ženske odločajo za subtilnejše znake – roka na volanu, kozarca, ki nazdravljata ob večerji, ali nekogaršnje zatilje. V posebej zmedenih primerih je obraz celo zamegljen – tudi na poročnih fotografijah – ali pa je v profesionalno zmontiranih videih zaročenec skrbno izrezan iz vsakega kadra. Ženske skrivajo obraz partnerja, kot da bi želele izbrisati njegovo prisotnost, a hkrati pazijo, da ga ne bi zares prikrile.

Objavljanje fanta: sramota ali družbeni trend?

Torej, za kaj gre? Se ljudje sramujejo svojih partnerjev? Ali je stvar bolj zapletena? Zdi se mi, da ženske poskušajo uravnotežiti dva svetova: enega, v katerem želijo družbene koristi, ki jih prinaša zveza, in drugega, v katerem nočejo delovati kot obsedene punce – ker to danes kulturno deluje nekoliko “luzersko”. “Želijo nagrado in priznanje, ki ju prinaša partnerstvo, a se hkrati zavedajo banalnosti vsega tega,” pravi pisateljica in aktivistka Zoé Samudzi. Z drugimi besedami: v dobi razširjenega heterofatalizma ženske nočejo, da bi jih dojemali kot tiste, ki živijo samo za svojega fanta, a si vseeno želijo statusa, ki ga prinaša zveza.

Povezano: O eri heteropesimizma in o tem, zakaj je “imeti vse” postalo “imeti nič” s Corinne Law

A ne gre le za imidž. Ko sem na Instagramu vprašala svojih 65.000 sledilk o tej temi, mi je veliko žensk priznalo, da so preprosto vraževerne. Nekatere se bojijo uroka – verjamejo, da bi njihova srečna zveza lahko vzbudila toliko zavisti, da bi se zato razdrla. Druge se bojijo razhoda in dejstva, da bi jim objave ostale kot sledi propadle zveze. “Bila sem v zvezi 12 let in ga nikoli nisem objavila. Pred kratkim sva se razšla in mislim, da nikoli več ne bom objavila nobenega moškega,” pravi Niki (38). “Čeprav sem romantična, verjamem, da moške to na koncu osramoti – tudi po dvanajstih letih – zato javno razkazovanje deluje nekako patetično.”

“Moj fant in jaz” vsebine

Tako med samskimi kot med zasedenimi ženskami prevladuje občutek, da biti z moškim – ne glede na status zveze – prinaša nekakšno krivdo. V podcastu The Delusional Diaries, ki ga vodita newyorški vplivnici Halley in Jaz, razpravljata o tem, ali je danes imeti fanta postalo malce sramotno. “Zakaj se mi zdi, da imeti fanta danes zveni nekako republikansko?” se glasi najbolj všečkan komentar s 12.000 všečki. “Imeti fanta je iz mode. Ne bo spet popularno, dokler se ne začnejo obnašati, kot se spodobi,” dodaja drugi, s 10.000 všečki. Bistvo, kot je nekdo zapisal, je, da “fant običajno ženski odvzame del njene avre”. Kar je ironično, saj imata obe voditeljici partnerja – kar pogosto vidimo tudi drugje na spletu. Tudi ženske v zvezah odkrito tarnajo nad moškimi in nad heteroseksualnostjo – deloma iz solidarnosti z drugimi ženskami, deloma pa zato, ker preprosto ni več kul biti punca, ki ima fanta.

In niso si to izmislile – občinstvo dejansko čuti odpor do preobilice vsebin s fantom. Tudi sama to opažam (glede na svoje pretirano uporabljanje gumba mute). Ko je pisateljica in sodelavka Voguea Stephanie Yeboah javno pokazala svojega fanta, je izgubila stotine sledilcev. “Tudi če bi še vedno bila z njim, ga ne bi več objavljala. V objavljanju partnerja je nekaj izjemno neprijetnega in sramotnega,” mi je povedala. “Deloma bi se počutila tudi krivo, še posebej, ker vemo, kako grozna je danes scena zmenkov. Nočem, da bi izgledalo, kot da se hvalim.”

Podobno izkušnjo je imela tudi ustvarjalka vsebin Sophie Milner, ki je izgubila številne sledilce, ko je razkrila, da je v zvezi. “To poletje me je fant odpeljal na Sicilijo. Objavila sem to na delu profila, namenjenem samo naročnikom, in dobila sporočila v stilu ‘prosim te, ne imej fanta!’” Priznava, da njen profil res postaja manj zanimiv, ko je v zvezi. “Ko si samska, imaš popolno svobodo govoriti in početi, kar želiš. To sicer ne velja za vse, ampak opažam, da mnoge od nas na spletu postanejo nekako ‘bež’ in razvodenijo, ko smo v zvezi – vključno z mano.”

Preizpraševanje heteronormativnosti

Iz vseh teh pogovorov je jasno eno: narativa se spreminja. Biti v zvezi več ne potrjuje ženskosti, niti se ne dojema kot dosežek. Pravzaprav je danes skoraj statusni simbol poudariti, da si samska. Kot hetero ženske se soočamo z nečim, kar so druge seksualnosti morale že prej – s politizacijo identitete. Heteroseksualnost je dolgo ostajala neoprijemljiva in nedoločna, zato jo je bilo težko kritično preučiti navznoter in navzven. A ko se tradicionalne vloge rušijo, smo morda končno prisiljene premisliti svojo slepo lojalnost heteroseksualnosti.

Seveda ni nič sramotnega v tem, da se zaljubiš. A prav tako ni nič sramotnega v tem, da poskusiš in ne uspeš – ali da sploh ne poskusiš. Dokler odkrito premlevamo in kritiziramo heteronormativnost, bo imeti fanta ostalo nekoliko krhek, morda celo sporen pojem v javnem prostoru. Hkrati pa opažamo val žensk, ki ponosno slavijo in romantizirajo svoje samsko življenje. Nekoč je biti samska pomenilo svarilo (končala boš kot “stara osamljena ženska z mačkami”), danes pa je to zaželeni, celo zavidanja vreden status – še en žebelj v krsto pravljice o heteroseksualni romanci, ki ženskam, roko na srce, nikoli ni prinesla prav dosti koristi.

Vogue.co.uk