Kaj je Dostoyevski core in kako je Kant postal trending tema?

Ravno ko sem končala prvo knjigo Bratje Karamazovi, sem na družbenih omrežjih naletela na objavo “Goodbye brat summer, hello Bratya Karamazov fall”, ki me je nasmejala. Prvič, ne naletim vsak dan na memee o pisateljih, čeprav verjamem, da obstajajo skupine, v katerih se člani šalijo s citati velikih svetovnih mislecev. Drugič, zanimanje mi je vzbudila nenavadna primerjava velikega ruskega realista s Charli XCX. Po kratki raziskavi sem ugotovila, da to ni le šaljiva fotografija, ki mi jo postreže algoritem, ampak celoten nišni trend na socialnih omrežjih. Čeprav to lahko pomeni, da bi morala preživeti manj časa na internetu, sem takoj razumela koncept Dostoyevski fall.

Ena največjih težav družbenih medijev je potreba po etiketiranju vsega. Preskakovanje zajtrka je označeno kot almond mom, poslovne modne kolekcije kot corpcore, branje ruskih klasik pa bi lahko označili kot dark ali pa si preprosto izmislili novo ime – Dostoyevski core. Čeprav prepoznavamo težavo, iz nekega razloga ne moremo prenehati ustvarjati številnih estetik in žanrov, ki so postali velik del spletnega diskurza. Seveda vseh teh oznak ne bi smeli jemati resno, saj so v veliki meri ustvarjene ali uporabljene kot šale. Čeprav se mi asociacija pisateljev s trendovsko besedo, kot je core, zdi oksimoron, ta pojav kaže na naraščajočo priljubljenost ne le Dostojevskega, ampak tudi drugih velikih pisateljev in mislecev.

Fascinacija nad avtorji se danes izraža na nekoliko drugačen način. Da, uporabniki na družbenih omrežjih citirajo najbolj znane romane Dostojevskega (večinoma Bele noči) in obožujejo njihovo vzdušje, predvsem pa so navdušeni nad splošno estetiko in občutkom, ki prežema ta dela. Čeprav si je težko predstavljati, da ljudje ljubijo in hrepenijo po hladni, majhni sobi v Rusiji sredi 19. stoletja, je točno to tisto, kar Dostoyevski core označuje- stare slike, raztrgane tapete, pisanje ob soju sveč, so le nekatere od fotografij, ki jih uporabniki delijo pod to oznako. Jasno je, da bi redko kdo želel živeti v razmerah, v katerih je živel Raskolnikov, vendar bi priljubljenost te mračne estetike lahko pripisali jesenski melanholiji. Po drugi strani pa obstaja veliko razlogov, zakaj še danes uživamo v teh mračnih delih.

Emily Wall

Preden nadaljujem, že od leta 2020 je zabeležen velik porast branja in nakupov knjig, ki jih vodi generacija Z. BookTok je igral vlogo pri popularizaciji branja, na družbenem omrežju pa so številni uporabniki, ki promovirajo svoje najljubše avtorje. Poleg priljubljene fikcije mnogi uporabniki na BookToku (in BookTubeu) promovirajo tudi klasiko svetovne literature. Od Kafkove Metamorfoze (tudi Kafka era je postala nišni trend na TikToku), do Slike Doriana Graya, do Dostojevskega – na družbenih omrežjih se govori tudi o kultnih klasikah. Zlasti Dostojevskega je še bolj popularizirala anime serija Bungou Stray Dogs , v kateri liki temeljijo na velikih pisateljih, pri čemer je Fjodor Dostojevski eden glavnih zlobnežev. Mnogi uporabniki so izjavili, da jih je ta anime pripeljal do branja nekaterih njegovih del.

Privlačnost Dostojevskega in Kanta, trenutno priljubljenih na družbenih omrežjih, leži v melanholiji, ki jo izžarevajo njuna dela. Ljudje berejo zapletene knjige in želijo, da so opaženi, kar dosežejo z ustvarjanjem estetike, ki kaže, da so kompleksni, tako kot liki v romanu. Poleg površnih razlogov lahko domnevamo, da je eden od razlogov, zakaj ta dela še danes odmevajo med bralci, dejstvo, da raziskujejo notranjo negotovost in tesnobo, s katero se srečuje večina ljudi. Notranji boji in konflikti glavnih junakov so odraz okolja, v katerem se nahajajo, s čimer se lahko poistovetijo tudi novejše generacije, čeprav so vzgojene na internetu. Družbeni mediji cenijo tudi pristnost (ki jo pogosto spremenimo v trendovsko estetiko) in ti pisatelji so prinesli like, ki so surovi, nepopolni in zapleteni.

Danes skoraj vsako izkušnjo spremenimo v meme (celo ko gre za smrt) ali v estetiko. To nam je nekako preprečilo, da bi preprosto uživali v umetnosti, ne da bi ves čas razmišljali o tem, kako to, kar uživamo, izgleda zunanjemu svetu (is it giving?). Po drugi strani pa lahko rečemo, da je to preprosto nov način ustvarjanja skupnosti – navsezadnje se ljudje že stoletja povezujejo prek skupnih interesov. Ko pa gre za Dostojevskega in Kafko, si ne morem pomagati, da ne bi opazila subtilne ironije v njuni priljubljenosti na družbenih omrežjih. Če bi bili ti pisci še danes živi, dvomim, da bi sami bili navdušeni uporabniki družbenih omrežij, zlasti TikToka. Družbeni mediji so danes eden ključnih kazalnikov relevantnosti, Dostojevski in Kant pa sta trenutno med najbolj trendovskimi pisatelji.