Dnevnik nekega ustvarjanja: v ekskluzivnem intervjuju eNVy room nas vodi skozi 20 let kariere

Natanko dve desetletji minevata, odkar sta Nikica Ivančević in Vjeko Franetović začela pisati prve strani svoje modne zgodbe. Takrat mlad in obetaven dvojec, z velikimi ambicijami, je v majhnem stanovanju, v zagrebški Vlaški ulici, ustanovil blagovno znamko, ki sta jo poimenovala eNVy room, svojo prvo modno revijo s kolekcijo petdesetih ambicioznih modelov pa sta imela v tedanjem Kulturnem centru Kaptol. Bilo je 14. maja 2004 in točno na ta datum, le dvajset let kasneje, bo danes uveljavljeni modni dvojec, v zanimivem prostoru Rimac Campusa, predstavil edinstveno slavnostno modno revijo.

Ob krmarjenju skozi vse spremembe in izzive, ki jih je bilo v dveh desetletjih veliko, je eNVy room nanizal kar 38 modnih revij, od tega 19 samostojnih in eno virtualno, postavil tri modne razstave ter ustvaril 13 poročnih in 49 kolekciji prêt-à-porter. Pravzaparav je bila prva poročna kolekcija, ki sta jo ustvarila leta 2012, pionirska, saj je po katalogu razstave “V dobrem in zlu” Muzeja za umetnost in obrt, prva “tarčno usmerjena in oblikovana kolekcija poročnih oblek” hrvaške znamke. Duo je v svojem luknjastem portfelju zabeležil kostumografije za gledališke predstave, Eurosong in glasbeno turnejo, njune glamurozne kreacije pa so redno krasile rdeče preproge regionalnih gala dogodkov, sprehodile pa so se tudi na podelitvah nagrad, kot so Brit Awards in filmski festivali v Cannesu in Benetkah. S svojimi navdihujočimi modnimi kampanjami sta občinstvo popeljala na številna pravljična modna potovanja in povedala številne nepozabne zgodbe, ki so se potepale od skalnatih razgledov naše obale, preko eksotičnih pokrajin maroške puščave do osupljivih malteških sotesk, mi pa smo si, potem ko smo si ogledali fotografije, želeli pokukati še v zakulisje teh modnih zgodb. Seveda razpravljamo o razburljivem potovanju, ki je vodilo do tega trenutka.

Zdi se mi povsem logično, da pogovor ob veliki obletnici začnemo s spomini na sam začetek. Uvod v to, zdaj že dve desetletji dolgo, potovanje se je pravzaprav začel v Kulturnem domu Kaptol, kjer sta imela svojo prvo modno revijo. To je precej velik trenutek za vsakega mladega oblikovalca. Se spomnite, kako je to izgledalo?

Prva modna revija v Kulturnem domu Kaptol je bila neverjeten trenutek, poln vznemirjenja, upanja in seveda malo strahu. Spominjava se, kako smo bili vsi polni entuziazma, a tudi zavedajoči se izzivov, ki so pred nami. Zdelo se nama je, kot da stojiva na robu novega sveta, z veliko pričakovanji in negotovosti hkrati. Proračun modne revije je bil, gledano iz današnje perspektive, izjemno skromen. Čudežno nama je uspelo zbrati nekaj sponzorjev, ki so pokrili stroške same revije, a največjo vlogo v tej zgodbi so odigrali najini starši, ki so nama bili takrat v veliko oporo, ne glede na to, da so bili skeptični do najinih norosti v katero sva se spuščala. Takrat je bila hrvaška modna scena še v povojih. Pravzaprav je pred tem skorajda ni bilo, razen nekaj izjem, ki so bile aktivne še iz časa bivše države. To je bil čas, ko se je začel prvi uradni Fashion Week Zagreb in kmalu zatem Cro-à-Porter, vendar sva se vseeno odločila za samostojno pot, ne glede na to, kako težko je bilo. Bilo je stresno in bilo je veliko začetniških napak. Spomniva se, da nama je dajanje izjav za TV, pa tudi odgovarjanje na novinarska vprašanja povzročalo kar nekaj treme, saj je bil to najin prvi sploh stik z mediji. Vsi smo se stisnili v majceno zaodrje, veliko le 20 kvadratnih metrov, vključno z vizažistko in frizerko ter 15 manekenkami, kolekcija pa je štela 50 manekenk. Kaos s preoblačenjem je bil maksimalen, saj je bila pista kratka in se je moralo vse zgoditi izjemno hitro. To je bila odlična lekcija, da sva v prihodnje bolj inteligentno razmišljala o celotnem projektu.

Sliši se izjemno stresno. Toda takšne izkušnje običajno nosijo najdragocenejše lekcije. Kako danes, ko imata za sabo 38 modnih revij, gledata na tisto prvo?

Ko se ozreva nazaj na tisto prvo revijo, zdaj z 38 revijami za nama, jo vidiva kot temelj, na katerem sva gradila svojo pot in identiteto. To je bil začetek najine poti, polne sanj, strasti in dela. Čeprav je bil stresen, je bil ta trenutek ključen za najino rast in razvoj, kot oblikovalcev in kot ekipe. Vsaka modna revija, tudi prva, nosi svoj poseben pomen in lekcije, ki sva se jih naučila. Spominja naju na najine začetke, na strast in entuziazem, ki sta naju gnala. Čeprav sva zdaj bolj izkušena in samozavestna, bova spomin na tisto prvo modno revijo vedno nosila kot navdih in opomin na najine korenine in kaj naju je pripeljalo do tega trenutka.

Marsikdo te zgodbe morda ne pozna, a “room” v imenu znamke se pravzaprav nanaša na majhno stanovanje v zagrebški Vlaški ulici, iz katerega se je vse začelo. Kako težko je bilo vzpostaviti podjetje? Tu so negotovost, pomanjkanje financ, pa tudi časovni faktor, saj velik del dneva odpade zaradi redne službe, ki je ni mogoče zapustiti, dokler blagovna znamka zares ne zaživi. Nekaj časa ste celo kuhali samo riž.

Tako je, pravzaprav je šlo za enosobno stanovanje, v katerem je Vjeko živel kot študent. Tam se je vse začelo. Tam smo, s še eno prijateljico, naredili prve kreacije na stari singerici. Naše stranke so bili seveda le naši najbližji prijatelji, a nas to ni odvrnilo od tega, da bi sledili svojim sanjam o ustanovitvi blagovne znamke, pa naj se je takrat slišalo še tako noro in pogumno. Zaradi pomanjkanja financ nismo bili niti približno na tem, da bi odprli lastno trgovino, zato smo se odločili, da z nekaj poceni in kreativnimi posegi, iz istega stanovanja naredimo majhen showroom, kjer bomo sprejemali stranke. Enosobno stanovanje je bilo tako podnevi razstavni prostor, ponoči pa dom. Vjeko je delal osem ur na dan v nekem podjetju. Takrat sva oba našla stransko službo v podjetju, ki se je ukvarjalo s predstavitvijo in prodajo posteljnine in nadvložkov iz merino volne, ves zasluženi denar pa sva porabila za najboljše materiale in svilo iz bližnje trgovine s tkaninami. Omenjate tudi riž. Da, takrat sva cele dneve jedla le riž z malo olivnega olja, da bi prihranila denar za vlaganje v kolekcijo. Takrat sva si izmislila tudi ime najine znamke, ki je sestavljeno iz začetnic najinih imen N in V. Na koncu sva dodala Y, ker je bila luštna besedna igra in dobila sva eNVy in room je sentimentalen dodatek, ki pomeni tisto sobico na Vlaški, kjer se je vse začelo.

Ko razmišljam o svoji poti, nikoli ne pozabim ljudi, ki so mi prvi dali priložnost in mi odprli vrata. Zdi se mi zelo pomembno, da se jih spomnimo in ohranimo to hvaležnost, tudi če smo kasneje s svojim delom in vztrajnostjo gradili svoje zgodbe. Kdo so v vašem primeru ti ljudje, ki so vaju prepoznali v trenutkih, ko sta potrebovala podporo, da ste se uveljavila na sceni?

Spomin in hvaležnost do tistih, ki so nama dali priložnost in odprli vrata na najini poti, sta temelja najine osebne in poklicne evolucije. Ti ljudje so kot lučka v temi osvetljevali najine prve korake, nama bili v oporo, ko sva jo najbolj potrebovala. Brez njihove prijaznosti in vere v naju, najina zgodba morda ne bi bila enaka. To so bili predvsem najini starši, pa tudi najini prijatelji, ki so bili tudi najine prve stranke. Z leti je bilo veliko več ljudi, ki so nama dali priložnost in verjeli v najin talent. Seveda ni šlo vse gladko. Veliko je bilo zaprtih vrat in marsikateri veter takrat ni pihal v najino smer. Nekatera vrata so se vendarle odprla in to se ne bi zgodilo, če naju ne bi gnala nepopisna norost, trma in strast, pa tudi sreča, da sva sledila svojim sanjam. Ne glede na najine dosežke in uspehe, ki sva jih pozneje zgradila s svojim delom, to hvaležnost vedno nosimo v srcu.

Kakšne so bile kritike vajine prve modne revije v Kulturnem domu? Sta se bala neuspeha, pa tudi kritike same?

Kritike, ki sva jih prejela po prvem pregledu, so bile konstruktivne, z veliko pohvalami, a tudi predlogi za izboljšave. A največja kritika je po tretji modni reviji prišla od cenjene modne novinarke, s katero imava danes res čudovit in spoštljiv odnos. Čez celotno dvojno stran časopisa je takrat napisala naslov “Družabni dogodek brez modnega naslova”. Spomniva se, da sva si takrat najbolj želela (če bi lahko) pokupiti vse časopise v državi, da ne bi kdo videl tistega naslova, ki je bil takrat za naju porazen. Paradoksalno je bila tista modna revija v hotelu Sheraton odločilen trenutek v najini karieri, ki se je šele začela. Pritegnila je neverjetno število zvezdnikov tedanje scene in množico medijev. Iz tega sva se naučila pomembnih lekcij o tem, kaj najino občinstvo ceni in pričakuje, in te vpoglede sva uporabila za nadgradnjo najinega dela v prihodnosti.

Navsezadnje uspeha revije ne opredeljujejo le kritike ali pohvale, ampak tudi lasten občutek dosežka in rasti, ki sva ga izkusili kot ekipa. Ta izkušnja naju je spodbudila, da nadaljujeva najino pot s še večjo strastjo in samozavestjo, ne glede na izzive, ki naju čakajo.

Od takrat ste nanizali kar 38 revij, od tega 19 samostojnih. Kako zgodaj začneta razmišljati in pripravljati kolekcije? Kljub vsej organizaciji verjamem, da se občasno najde trenutek za improvizacijo, sčasoma pa se improvizacija, odvisno od izida, pogosto spremeni v anekdoto. Se spomnita trenutka, ko je šlo vse “narobe”?

Čeprav lahko načrtujemo in pripravljamo kolikor hočemo, je v modni industriji vedno prisoten element nepredvidljivosti, ki zahteva hitro reakcijo in prilagajanje. To je izziv, s katerim sva se naučila soočiti, a obvladovanje teh izzivov pogosto vodi do nepozabnih modnih trenutkov in revij, ki ostanejo vrezane v spomin. Ena od teh modnih revij je bila zagotovo za sezono jesen/zima 2004, ko naju je nosila najina prijateljica in takrat zelo uspešna manekenka Kristina Sajko. Spomniva se, ko smo delali na menjavi modelov, nas je bilo v zakulisju premalo, tako da se je zgodilo, da je manekenka Vedrana Linardić na modno pisto prišla z nazaj oblečeno obleko. Svileno-satenasta obleka svinčnik kroja, midi dolžine, s korzetom in košaricami v zgornjem delu, je bila na modni pisti obrnjena narobe, kar je tesno stisnilo predel oprsja in ustvarilo ne preveč “prikladno” silhueto. Pomembno je omeniti, da so bili mediji takrat precej senzacionalistično nastrojeni, zato se je naslednji dan po modni reviji pojavil naslov, da je Vedrana očitno imela estetsko korekcijo.

Izdelavi kampanj sta vedno posvečala veliko pozornosti, ne glede na to, ali sta zanje izbirala čudovite lokacije na Hrvaškem ali pripovedovala svoje modne zgodbe iz maroških puščav ali malteških sotesk. Kako zahtevna so bila snemanja v tujini? Kako se razlikujejo od tistih, posnetih »doma«?

Snemanje kampanj na različnih lokacijah, bodisi na Hrvaškem ali v tujini, je res zahtevna, a tudi izjemno navdihujoča izkušnja. Seveda je lažje snemati v studiu pod nadzorovanimi pogoji, a potovanje na eksotične lokacije, kot so Malta, Maroko ali ZAE, je prineslo svoje izzive, a tudi čarovnijo, ki pogosto povzroči spektakularne vizualne podobe. Organiziranje takšnih snemanj zahteva natančno načrtovanje in sodelovanje z lokalnimi partnerji, da se zagotovi nemotena produkcija. Poleg tega nama sodelovanje z lokalnimi ekipami omogoča raziskovanje različnih kultur, tradicij in estetik, kar bogati ustvarjalni proces. Tu so nama pomagali turistična agencija iz Zagreba in letalske družbe, ki so se res potrudile, da je snemanje potekalo čim bolj gladko. Čeprav je snemanje na tujih lokacijah fascinantna izkušnja, ima svoje specifične izzive, kot so jezikovna ovira, prilagajanje lokalnim razmeram in logistične omejitve. Po drugi strani, nama snemanje »doma« omogoča več nadzora. Vsekakor, ne glede na lokacijo, glavni cilj ostaja enak – ustvariti kampanjo, ki bo inspirirala in navdušila najino občinstvo, ne glede na to, kje sva.

V dvajsetih letih se je marsikaj spremenilo. Pa ne mislim le na modno sceno. Svet se je spremenil. Ko sta začela, še ni bilo socialnih omrežij in to je le en očiten, velik premik. Imela sta okno za komunikacijo. Zagotovo je bilo v zadnjih dveh desetletjih veliko zahtevnih trenutkov, a kateri je bil najtežji? Ali včasih pogrešate »dobo izložb«?

Ustanovitev modne znamke danes, v dobi socialnih omrežij, in ustanovitev blagovne znamke v začetku 2000-ih, pred pojavom družbenih omrežij, imata pomembne razlike, ki krojijo način preboja znamk na trg in doseganja prepoznavnosti. Družbena omrežja so danes ključno orodje za promocijo blagovne znamke in komuniciranje z javnostmi. Poleg tega spletna prisotnost, vključno s spletnimi mesti, spletnimi trgovinami in spletnimi platformami, omogoča blagovnim znamkam, da dosežejo svetovni trg in povečajo svojo prepoznavnost. Družbena omrežja ponujajo blagovnim znamkam možnost neposredne interakcije s svojim občinstvom, kar jim nato olajša pridobivanje povratnih informacij, sodelovanje s strankami in ustvarjanje skupnosti okoli svoje blagovne znamke. A prav tako je, s povečanjem dostopnosti informacij in lažjim vstopom na trg prek spletnih platform, postala konkurenca večja, kot je bila prej. Zelo nehvaležno je iz najine perspektive uveljavljene znamke govoriti, kako je mladi znamki, ki se še ni prebila v morju vsega, kar nam je danes na voljo, a verjamemo, da kakovost in kreativnost najdeta pot do končnega uporabnika. Jasno, z veliko truda in vztrajnosti ter pametnim razmišljanjem o ciljih. Fokus je zelo pomemben. Biti nadarjen in ustvarjalen sta le začetna koraka v svetu oblikovanja. Mladi oblikovalec mora imeti tudi znanja, kot sta ekonomija in menedžment, da lahko uspešno vodi svojo blagovno znamko in dosega dolgoročni uspeh. Eden najinih največjih izzivov, tako kot večina drugih, je bilo soočanje z recesijo in kasneje pandemijo. Bilo je izredno težko, a sva se s pametnim razmišljanjem, vlaganji in pravočasnimi potezami izvlekla, da je škoda čim manjša. Postaviti se na noge je zapleten proces, vendar je s predanim delom in strategijo mogoč.

Spomnim se, da sta v času pandemije, ko fizične revije ni bilo mogoče izpeljati, vse preselila na splet, organizirala celo virtualno predstavo brez publike, ki se je predvajala na družbenih omrežjih. To je zagotovo eden od primerov, ko sta iz izziva prešla na rešitev. Zdi pa se mi, da se danes spremembe dogajajo hitreje kot kadarkoli. Na katere spremembe se je bilo najtežje privaditi?

Ena najzahtevnejših sprememb, s katerimi sva se morala soočiti v zadnjem času, je hitrost, s katero se te spremembe dogajajo. Tehnološki napredek, družbene spremembe in gospodarska nihanja vplivajo na najino vsakodnevno poslovanje in komuniciranje. Spremljanje teh sprememb zahteva nenehno učenje, prilagajanje in prilagodljivost. Ena ključnih lekcij, ki sva se jih naučila v teh trenutkih, je pomen okretnosti in inovativnosti. Namesto da se upiramo spremembam, jih moramo sprejeti kot priložnost za rast in razvoj. Selitev modnih revij na splet med pandemijo COVID-19 je bila primer uspešnega iskanja alternativne rešitve in izkoriščanja digitalnih platform, da ostanemo povezani z našim občinstvom in strankami. Naučiti se hitrega odzivanja na spremembe in prilagajanja novim okoliščinam, je postalo nujno za uspeh v današnjem dinamičnem poslovnem okolju. Zato je pomembno, da znotraj organizacije gojimo kulturo nenehnega učenja in fleksibilnosti, da bi se uspešno spopadali s prihodnjimi izzivi in ​​dosegali uspehe v vse bolj zahtevnem svetu mode.

Velik del vajinega posla predstavlja poročna linija. Bili ste prva blagovna znamka na Hrvaškem, ki je leta 2012 predstavila celotno poročno kolekcijo. Kakšen pomen je imel ta pionirski položaj za znamko in ali je bil na koncu izziv? Kako se izdelava poročnih kolekcij razlikuje od izdelave standardnih?

Izdelava poročnih kolekcij ima res svoje posebnosti v primerjavi s standardnimi modnimi kolekcijami. Biti pionir pri ustvarjanju prve popolne poročne kolekcije na našem območju, je s seboj prineslo izzive, a tudi priložnosti za inovacije in ustvarjanje nečesa edinstvenega. Ena ključnih razlik je v samem procesu oblikovanja in načrtovanja. Poročne kolekcije zahtevajo večjo pozornost individualnim potrebam in željam vsake neveste. Vsak kos oblačila mora biti skrbno oblikovan, da odraža njeno osebnost in se popolnoma prilega njeni viziji poroke. Prepoznavanje vrzeli na trgu in izpolnjevanje potreb nevest po lahkih, udobnih in vrhunsko izdelanih poročnih oblekah, je bil ključni dejavnik najinega uspeha. Najine poročne obleke so narejene po meri, z uporabo kakovostnih materialov in vrhunske izdelave, kar omogoča nevestam, da svobodno plešejo in uživajo v svojem obredu. Poleg tega sva se odločila, da prodajne cene najinih poročnih oblek postavimo v okvir cen izposoje v drugih salonih. Ta dostopna cena je nevestam omogočila uresničitev sanj o sanjski poroki, brez dodatnega finančnega bremena. Biti pionir v ustvarjanju poročnih kolekcij v naši regiji prinaša občutek ponosa in odgovornosti. Je priložnost, da postaviva standarde in navdihneva prihodnje generacije oblikovalcev, da sledijo najinim stopinjam in nadaljujejo tradicijo kreativnosti in inovativnosti v svetu poročne mode.

OK, intervjuja o dveh desetletjih kariere ne moremo zaključiti, ne da bi vaju vprašali, kaj smatrate za svoj največji dosežek? Vem, da je to vprašanje kot izbira “kateri otrok ti je ljubši”, ali vama je kakšna kampanja ali kreacija še posebej pri srcu?

Resnično obožujeva vse najine kampanje in vsak od najboljših fotografov, s katerimi sva sodelovala, je dal močno ustvarjalno identiteto nekemu obdobju najinega dela. Najinega največjega uspeha v teh 20 letih kariere ne moreva skrčiti na eno specifično kreacijo ali kampanjo, temveč na nenehno sposobnost razvoja in prilagajanja v dinamičnem svetu mode. Delo v modni industriji skozi vsa leta ni le ustvarjanje posameznih kosov ali kampanj, temveč proces rasti, učenja in vplivanja na ljudi. Najino največje zadovoljstvo izhaja iz tega, da lahko navdihujeva ljudi, jih spodbujava, da razmišljajo zunaj okvirov in se počutijo samozavestne v svoji koži. Upava, da bova to dosegla z zbirkami, ki pripovedujejo zgodbe, kampanjami, zaradi katerih sanjate, in sodelovanji, ki odpirajo nova obzorja in premikajo meje. Zato najinega največjega uspeha ne opredeljuje en trenutek ali projekt, temveč stalna predanost ustvarjanju prostora za ustvarjalnost in navdih. To je tisto, kar naju motivira in kar štejeva za najin največji uspeh v teh 20 letih.

Kaj lahko pričakujemo od vajine velike slavnostne revije, ki jo bosta priredila 14. maja, natanko dvajset let od prve modne revije v Kampusu Rimac? Tako velika obletnica je nekakšna prelomnica. Hkrati pogled nazaj, a tudi pogled naprej. Kaj si želite v naslednjih 20?

Ob praznovanju 20-letnice kariere pričakujte razmišljanje o preteklosti, polno hvaležnosti, a tudi vznemirjenje za prihodnost, polno možnosti. To je trenutek za praznovanje doseženih uspehov, a tudi za zastavljanje novih ciljev in ambicij. V bistvu želiva, da bo naslednjih 20 let polnih novih izzivov, a tudi priložnosti za osebni in strokovni razvoj. Še naprej želimo uresničevati svoje sanje in upamo, da bomo še naprej imeli priložnost deliti svojo strast do mode z našimi strankami.

Photo: zasebni arhiv oblikovalca