Udeležili smo se desetega DIPMOD-a in se spomnili, v čem je čar diplomskih kolekcij

V tistih prvih študentskih kolekcijah, ki jih mladi upi predstavljajo javnosti, je nekaj neustavljivega – v nepotešni lakoti po ustvarjanju, mladostni vnemi in domišljiji, ki se še vedno svobodno igra, nemotena od preračunljivih kalkulacij všečnosti. Čeprav je zaželeno, da mladi modni oblikovalci že na začetku razmišljajo o občinstvu, ki ga nagovarjajo s svojimi dizajni, tisto zakaj so vznemirljivi, je prav ta iskrenost izražanja, svoboda od kompromisov in pogum, da o modi govorijo na oseben, surov in včasih nekoliko naiven način.

Vse odkar Fakulteta za tekstilno tehnologijo v Zagrebu organizira revijo diplomskih kolekcij študentov modnega oblikovanja DIPMOD, ki je včeraj praznovala veliko deseto obletnico, sedim med občinstvom, gnana z radovednostjo. Za razliko od tednov mode ali drugih platform za modne revije DIPMOD nima veličastnih produkcij, scenografije ali sponzorstev, ki bi prežali na vsakem vogalu; Celoten poudarek je na predstavitvi večmesečnega dela, ki so ga s podporo mentorjev prof. art. dr. sc. Jasminke Končić in dr. sc. Duje Kodžomana, mladi modni oblikovalci posvetili artikulaciji in predstavitvi svojih zgodb.

Opazovati vse te ideje in izvedbe, ki se odvijajo pred našimi očmi, a hkrati presegati meje včasih izjemno omejenih možnosti, je precej navdihujoče in brez pretiravanja bi lahko rekla celo katarzično. Mnogi, ki že leta delajo (v kateri koli kreativni panogi), se bodo verjetno strinjali z mojo trditvijo, toda mladostniški entuziazem in navdušenje, ki ga prinašajo novi začetki, sčasoma neizogibno zbledita v vrvežu vsakdanjega življenja, varnosti in izkušenj. Poleg spomina na lepoto tistih dni, ko je bil ves svet pred vami, so diplomske kolekcije čudovit dokaz, da lahko navdušenje resnično premika gore. Vicko Racetin, čigar diplomsko kolekcijo je žirija na DIPMOD-u leta 2023 razglasila za najboljšo, se je naučil plesti in sam spletel vse kose, da bi uresničil svojo vizijo. Ta navdihujoča odločnost in predanost pa zaznamujeta tudi letošnjo nagrajenko Blanko Gotić, ki je svojo diplomsko kolekcijo Obedience in Fragments od začetka do konca uresničila sama.

Koncept kolekcije je temeljil na modernizaciji tradicionalnih in verskih značilnosti, kot so sveta tempeljska oblačila, poligamna oblačila ter kulturna in spomeniška dediščina. Poleg nenavadne ideje, ki temelji na preučevanju načina in kulture oblačenja mormonske verske skupnosti, je strokovno žirijo, ki so jo sestavljali digitalna direktorica Vogue Adrie Nives Bokor, Nikica Ivančević in Vjeko Franetović iz blagovne znamke eNVy room ter fotografa Denis Butorac in Vicko Racetin, še posebej navdušila Blankina zavidanja vredna veščina izdelave, premišljenost, ki jo je vložila v vsako podrobnost, pa tudi obdelava zgodbe, ki se ji je mlada oblikovalka študiozno posvetila, ter na modni pisti predstavila zrelo in zaokroženo kolekcijo. Odločitev, verjamem, sploh ni bila lahka, saj je bil letošnji DIPMOD resnično impresiven – poln pisane palete vizij in estetik, zanimivih linij navdiha, inovativnih pristopov k oblikovanju in presenetljivih detajlov, ki pričajo o nepremagljivi moči ustvarjalnosti in domišljije.

Antonija Bracanović je svojo kolekcijo v živahnih barvah in voluminoznih silhuetah zasnovala na raziskavah tradicije in kulture romskega oblačenja. Antonija Bucić je hrbtenico svoje modne zgodbe našla v vseprisotnih družbenih omrežjih in njihovem vplivu na uporabnike, modni industriji in lepotni industriji. Patricia Djedović je navdih našla v antimodnih elementih subkultur, kot je punk, medtem ko se je Dino Dujić ukvarjal z biblijskimi motivi in ​​vlogo oblačil v besedilih Stare in Nove zaveze. Jana Filipčić raziskuje performativni značaj oblačil, Marta Jurčić poetiko kubizma pri oblikovanju modne kolekcije, Jagoda Kukulj pa navdih išče v obliki skulpture in njene družbene dimenzije.

DIPMOD ni le revija, je prostor, kjer se rojevajo novi glasovi hrvaške mode, in njegova jubilejna izdaja je, sodeč po videnem, dokaz, da na sceno vstopa nova generacija, ki ima kaj povedati in zna že zelo dobro ideje tudi uresničiti. Njihov nalezljiv entuziazem in predanost nas ne le osvajata, ampak nas tudi spomnita na tisto nekoliko pozabljeno navdušenje in zagon, s katerim smo v svojih zgodnjih dneh premikali gore. Včasih je dobro spet priklicati to misel. Da se spomniš tistega nepremagljivega občutka, da je vse mogoče.

V nadaljevanju si oglejte tudi ostale fotografije iz zakulisja: