Je novi album Charli XCX trenutno najsodobnejši pop album?

Če vaš celoten feed na Instagramu prejšnji teden ni bil napolnjen s fluorescentno zeleno barvo, TikTok pa preplavljen z analizami in reakcijami navdušenih oboževalcev Charli XCX, potem niste na pravi strani interneta, saj je ta predstavnica hyperpopa povzročila pravi bum s svojim novim albumom Brat. Čeprav se za vsak njen album postavlja vprašanje, ali je to glasba prihodnosti in ali bo ta futuristični zvok prevzel vse žanre, bi rekla, da je to vprašanje nesmiselno, saj to ni glasba prihodnosti, to je glasba sedanjosti!

Morda še niste slišali za izraz hyperpop, čeprav obstaja že od sredine 2010-ih, vendar ste zagotovo slišali nekaj pesmi, ki so bile ključne pri nastanku tega žanra ali ga trenutno opredeljujejo. Immaterial avtorice SOPHIE, I love it Icone Pop, Hej QT od QT, Money machine izvajalcev 100 gecs, Vroom vroom avtorice Charli XCX Sorry bro(i love you) Doriana Electre in Madonina Bitch im Madonna ter mnogih drugih catchyuspešnice, na katere je vplival ta kompleksen žanr.

Imena, kot so A. G. Cook, eden od pionirjev hyperpopa in ustvarjalec kultne založbe PC Music, SOPHIE, ikona elektronske glasbe in celotne queer skupnosti, so zdaj globalno znana, rojstvo tega žanra pa je bil zelo zapleten, raznolik, zabaven in celo filozofski proces.

Britanska glasbenica Charli XCX se je na razburkani val hyperpopa vključila in izključila glede na številne dejavnike takratnih glasbenih tokov, pa tudi njena osebna iskanja in iskanja bistva. V začetku leta 2008 je začela izdajati pesmi z albuma, ki naj bi v celoti izšel leta 2013, pod naslovom True Romance, kot tudi številni drugi demo posnetki, na njeni uradni strani Myspace. Leta 2010 je Charli XCX podpisala pogodbo z Asylum Records. Kasneje se je opisala kot “izgubljena”. V intervjuju je Charli xcx dejala: Še vedno sem hodila v šolo, pravkar sem prišla iz tega čudnega rave prizora in nisem zares vedela kaj naj si mislim o tem. Ko sem podpisla pogodbo, sem sovražila pop glasbo; hotela sem ustvarjati slabo rap glasbo. Nisem vedela kdo sem. Nisem vedela kaj mi je všeč. Čeprav sem bila jaz podpisana, sem še vedno poskušala to ugotoviti. Sčasoma je odpotovala v Los Angeles, da bi se srečala s producenti in spoznala, da pravzaprav, to ni za njo, dokler ni spoznala ameriškega producenta Ariela Rechtshida. Imela sta dvourno seanso in napisala pesem Stay Away. Rekla je, da takrat je vse začelo padati na svoje mesto in. 2011. izdala je single. Pesem »Stay Away« in »Nuclear Seasons« je pritegnila pozornost glasbene spletne strani Pitchfork, kjer je osvojila priznanje zanajboljšo novo pesem za oba singla; prva pesem je bila kasneje uvrščena na seznam najboljših pesmi leta 2011 na tej spletni strani. In ves njen nadaljnji osebni in karierni razvoj, vse faze in različice, je zdaj enoten in predstavljen v glasbenem hibridu, imenovanem brat.

Youtube kanal, imenovan Pofessor Skye’s Record Review, ki ga vodi newyorški profesor filozofije, je začel razpravo o tem albumu in rada bi omenila nekaj stvari, ki se jih je dotaknil in za katere mislim, da so ključne za analizo tega albuma. Na albumu brat , so okus, razred in umetnost globoko zakoreninjeni kot tematski elementi. Album problematizira vprašanje okusa kot ključne kategorije, ki je tesno povezana z izobraževanjem, kulturnim kapitalom in družbenim razredom. Charli XCX skozi svojo glasbo raziskuje kako družbene in ekonomske razmere oblikujejo naše razumevanje umetnosti in njene vrednosti. Etimologija besede “brat” v kontekstu albuma nakazuje lutke Bratz, ideal lepote, sloga in kul estetike tistega časa pa tudi klasicistični izraz, ki je v stari francoščini predstavljal raztrgana oblačila in življenjski položaj ljudi na ulicah, kar kaže na temo razrednega in družbenega statusa, ki jo je mogoče prebrati v njeni glasbi. Ko smo se dotaknili te teme, si ne moremo pomagati, da ne bi šli v smeri filozofije estetike, še posebej skozi Kantovo idejo lepote kot subjektivne izkušnje, ki združuje domišljijo in razumevanje. Umetniško delo Charli XCX na albumu brat Ne gre samo za glasbo, temveč za kompleksno zgodbo o percepciji in družbenih normah, ki opredeljujejo, kaj je sprejeto kot “dobra” umetnost. Ta album zastavlja vprašanje, kako družba ravna z umetnicami, zlasti umetnicami, ki se soočajo s prezirom ali podcenjevanjem svojih stilov ali izrazov. Francoski sociolog in filozof Pierre Bourdieu se pojavlja tudi v kontekstu analize kulturnega kapitala in institucionalne moči v umetnosti. Charli XCX se na nek način ukvarja s fenomenom kulturnega kapitala in kako vpliva na naše dojemanje umetnosti in okusa. Skozi svojo glasbo provocira in izziva z vprašanji o avtoriteti okusa in vrednosti umetnosti v družbi. Še ena plast tega albuma, ki jo omenja tudi Professor Skye’s Record, prav tako poudarja univerzalnost izkušenj in identitet, še posebej v kontekstu ženske percepcije v medijih in javnosti. Charli XCX skozi svoje pesmi raziskuje kako jo dojemajo javnost in mediji, pa tudi kako vidi sebe v odnosu do tega dojemanja. Ta album je globoka introspekcija, ki poslušalce vabi, da razmislijo o svojih pogledih na umetnost, okus in družbene norme, ki jih oblikujejo.

Brat Charli XCX je filozofski razmislek o umetnosti, okusu in razredu v sodobni družbi. Skozi svojo glasbo ne raziskuje le kompleksnosti človeške izkušnje, temveč izziva tudi obstoječe norme in stereotipe o umetnosti in identiteti.

Toda zakaj je ta album povzročil filozofsko polemiko na družbenih omrežjih? Prvič, ta album je relatable. Charli se je resnično potrudila vključiti avtentično izkušnjo nekoga, ki se skozi kariero in zasebno življenje sooča z negotovostjo, sindromom prevaranta, anksioznostjo, diskriminacijo pa tudi z navali samozavesti in spoznanjem lastne vrednosti, talenta in truda. Mar nismo to vsi? Vse to je predstavljeno v tem albumu. Od želje po zabavi, prepoznavanja lastnega uspeha v pesmi Club Classics in poklona preminuli prijateljici in sodelavki SOPHIE v pesmi So I, do klasično na videz cocky hita Von Dutch, v katerem se skozi modni dodatek, ki je postal kulturni fenomen v začetku 2000-ih let, še posebej v Združenih državah Amerike, tematizira ena celotna pretekla doba. Ta kapa je postala priljubljena kot simbol street wear-a in celebrity kulture, ki jo pogosto nosijo znane osebnosti, kot so Paris Hilton, Ashton Kutcher in Britney Spears. Kapa je postala sinonim za določeno estetiko, za katero so značilne kape s šiltom voznikov tovornjakov, ponošene in obrabljene kavbojke ter laid – back slog. S kulturnega vidika je Von Dutch več kot le modni dodatek; Simbolizirala je uporniški odnos in zavračanje prevladujočih modnih norm. Bila je del širšega gibanja k sproščeni, »cool« modi, ki je zabrisala meje med visoko in nizko kulturo. V tem obdobju se je povečal vpliv streetweara in trendov urbane mode na mainstream stile, kar je preizpraševalo tradicionalne norme o tem, kaj je bilo “trendovsko” ali “modno”. In vse do pesmi I think about it all the time , v kateri glasbenica neposredno govori o skrbi za lastno prihodnost, materinstvu in partnerstvih.

And they’re exactly the same, but they’re different now. And I’m so scared I’m missin’ out on something. So, we had a conversation on the way home. Should I stop my birth control? ‘Cause my career feels so small in the existential scheme of it all

Ti verzi predhodne pesmi 365, v kateri je splošna atmosfera diametralno nasprotna verzom, kot na primer:

365, party girl (Bumpin’ that) Should we do a little key? Should we have a little line? (Ah-ah, ah). Wanna go real wild when I’m (Bumpin’ that) Meet me in the bathroom if you’re (Bumpin’ that) 3-6-5, party girl (Bumpin’ that).

In prav v takšnem pristopu k ustvarjanju albuma in manipulaciji čustev in sporočil, ki tečejo skozi njega, leži odgovor na to, zakaj je ta album povzročil filozofsko polemiko. Najpreprostejši odgovor je – ker je zapleten, kakovosten in dovolj pametno narejen, da ljudje v njem iščejo globlji pomen. Je to trenutno najsodobnejši in najpopolnejši pop album? Ne bi si drznila dati dokončnega odgovora, ker menim, da je umetnost, še posebej glasba, izjemno subjektivna stvar. Charli XCX je zagotovo ustvarila album, ki je na mnoge pustil močan vtis in po odzivih kritikov bo zagotovo pustil pečat v zgodovini glasbe. Toda na koncu citiramo Kanta : Lepota je v očeh opazovalca.