Chappell Roan o singlu The Subway, ki je čez noč postal mega hit

Nekega soparnega julijskega popoldneva je Chappell Roan stala pri vratih vagona podzemne železnice, njeni ognjeno rdeči lasje pa so ji padali čez bled obraz. Toda 27-letna pop zvezdnica, rojena kot Kayleigh Rose Amstutz, ni bila stlačena med nešteto newyorških potnikov. Namesto tega je star vagon vlaka v muzeju newyorške podzemne železnice v spodnjem Brooklynu preuredila v klub, osvetljen s stroboskopskimi lučmi, da bi posnela videospot za svoj najnovejši singel The Subway.

Vse odkar je pesem prvič izvedla lani na festivalu Governors Ball, jo oboževalci nenehno prosijo za studijsko različico. Roan jo je sprva načrtovala izdati aprila. Potem pa je objavo prestavila na junij. Pa potem na julij. Ko je bila pesem prejšnji četrtek zvečer končno izdana, se je hitro povzpela na prvo mesto globalne Spotify lestvice in postala največkrat predvajan singel izvajalke letos.

“Preprosto nisem bila pripravljena, da bi jo objavila,” mi Chappell Roan pove v svojem trailerju. “Bilo je preveč boleče. Bila sem preveč jezna in prestrašena glede svojega življenja na splošno, da bi to delila s svetim.” Ampak to se je zdaj spremenilo.

Photo: Ragan Henderson

The Subway opisuje tisti sunkoviti naval adrenalina, ko srečaš bivšega. “Res sem šla skozi težko obdobje prebolevanja in preprosto ga nisem mogla pozabiti,” pravi Roan, medtem ko ji ekipa za ličenje spleta lase in na lica nanaša rožnato rdečilo za lica. “Medtem ko sem pisala, sem si ves čas govorila – konec je, konec je, konec je. Ampak občutki so bili še vedno prisotni, čeprav je bilo res konec.”

Photo: Ragan Henderson

Roan je pesem napisala skupaj s producentom Danielom Nigrom, celoten proces pa je bil naporen, ustvarjalen in čustven. Primerja jo s svojo prejšnjo uspešnico Casual, pesmijo o hrepenenju po nekom, ki si ne želi razmerja, tako tematsko kot produkcijsko. “Tolikokrat smo jo predelali, da je postalo frustrirajoče,” prizna.

Enako velja za tudi za videospot. “Že leta nisem posnela videa, ker je to pogosto nepotrebno težka in včasih celo travmatična izkušnja,” pravi. Po singlu Good Luck, Babe! iz leta 2024 in The Giver v začetku letošnjega leta, Roanova ni čutila ne energije ne časa za vizualno komponento. “To je ogromno delo iz ljubezni, takrat pa nisem bila prepričana, ali sploh imam to ljubezen v sebi,” pojasnjuje.

Photo: Ragan Henderson

S pesmijo The Subway je bilo drugače. Roan si je zamislila campy newyorški scenarij, v katerem glavno junakinjo, skoraj popolnoma skrito za dolgimi rdečimi lasmi, preganja bitje z zelenimi lasmi, ki spominja na Cousin It-a, ki ji je zlomilo srce. “Nisem želela, da bi bilo vse preveč resno,” pravi. “Gre za resno pesem, ampak hkrati tudi ni, ker pojem: ‘Je*i se to mesto, selim se v Saskatchewan.’ Zato je ne jemljem tako resno.”

Dan po najinem pogovoru v muzeju so oboževalci opazili Roan, ko je snemala na Manhattnu, njeni lasje pa so, podobno kot pri Trnuljčici, padali po požarnih stopnicah. Skoraj takoj so zamegljene posnetke povezali z besedilom pesmi. TikTok je bil v nekaj urah preplavljen, fotografije s snemanja drugega prizora – v katerem jo taksi vleče za lase – pa so se po internetu širile s svetlobno hitrostjo. (Tudi ko njeni lasje niso del ekstravagantnega kostuma, Roan pravi, da ne more ostati neopažena: “Ne morem se skriti s spuščenimi lasmi.” Zato si pokrijem lase ali pa nosim lasuljo,” pravi. “V nekem trenutku sem si jih skoraj postrigla ali pobarvala na temno, samo da bi nehala bosti v oči s temi rdečimi lasmi, ampak to je del moje identitete.”)

Photo: Ragan Henderson

Uspeh njenega debitantskega albuma The Rise and Fall of a Midwest Princess, ki je osvojil tudi grammyja, je spodbudil ugibanja o njenem naslednjem projektu. Oboževalci analizirajo njeno novo odkrito obsedenost z zmaji, vitezi in srednjeveškimi motivi, pa tudi podrobnosti iz lyric videa za The Giver, ki vključuje zbirko DVD-jev z naslovi pesmi, kot so To Be Yours in Read & Make Out. Toda kot Roan jasno pove: “Drugega projekta še vedno ni. Ni albuma. Ni zbirke pesmi.” Dodaja: “Prvi mi je vzel pet let in verjetno mi bo vsaj toliko časa vzel tudi naslednji. Nisem tip avtorice, ki kar meče stvari ven.” Roan ne vidi umetniške vrednosti v ustvarjanju pod pritiskom. “Ne verjamem, da ustvarjam dobro glasbo, ko se k nečemu silim,” pravi. “Včasih berem komentarje, kot je: ‘Ona je povsod, razen v studiu.’ Ampak tudi če sem v studiu 12 ur na dan, to ne pomeni, da bo album izšel hitreje.”

V tem duhu Roan danes za objavljanje uporablja izključno Instagram, ki ga nato po objavi takoj izbriše s telefona. “Družbeni mediji škodujejo meni in moji umetnosti,” pravi. “Tega si nočem več početi.” Navdušena je, kako se bo njen naslednji projekt odvijal brez vpliva interneta. “Še nikoli nisem napisala albuma, ne da bi bila na Instagramu ali čem podobnem. Tokrat je proces popolnoma moj. TikTok nima dostopa.”

Photo: Ragan Henderson

Medtem pa si Roan v resničnem življenju želi veliko tega doživeti in občutiti. Zadnjih nekaj mesecev živi v New Yorku s svojo najboljšo prijateljico in kreativno direktorico Ramisho Sattar. “Moram doživeti, kako je videti New York v dvajsetih letih, saj vsi govorijo o tem,” pravi. Uživa v preizkušanju hrane in vožnji s kolesom po mestu (“kar je moja najljubša stvar na svetu”), čeprav brutalni newyorški tempo ne prizanaša niti pop zvezdam. “New York počne točno to, kot vedno – pretepa me,” pravi, medtem ko njena ekipa razumevajoče prikimava.

Toda Roan je v teh dneh optimistična glede tega, kaj prihaja – in to vključuje vrsto pop-up nastopov to jesen v New Yorku, Los Angelesu in Kansas Cityju v Missouriju. “Ta tempo mi za zdaj ustreza. Deluje znosen in dober,” pravi. “Prvič po več kot enem letu se resnično veselim dela in da bom spet vzljubila to, kar počnem.”

Photo: Ragan Henderson

vogue.co.uk