5 stvari, ki nas jih je naučil Buy Now! The Shopping Conspiracy dokumentarec

Vsak dan vidimo med šest in deset tisoč oglasov. Ne, ne mislim samo na tiste pred kvizom na televiziji ali vsiljive oglase, ki se prikažejo vsakič, ko poskušamo vklopiti videoposnetek v YouTubu, ker jih je zelo enostavno odpisati kot strašno nadležne. V mislih imam tiste subtilne, veliko uspešnejše reklame, ki jih vidimo med posnetki ljubkih muckov na Instagramu in ki se počasi, a zanesljivo ukoreninijo v naši podzavesti, tako da ko pomislimo, da bi morali nekaj kupiti, se zdi, kot da je bila to naša ideja. Dobrodošli v zlati dobi kapitalizma, ko sta potrošništvo in prodaja prepletena v vseh delih našega življenja, mi pa tega ne moremo ustaviti. Mi na prvi fronti to najbolje vemo, zato se trudimo, da ko nekaj priporočamo, gre za kurirane kose, katerih kakovost obljublja daljšo življenjsko dobo.

Pravzaprav lahko verjetno ustavimo splošno prevlado potrošništva v našem življenju, vendar to od nas zahteva, da sprejmemo zavestno odločitev, da omejimo to vsebino, zmanjšamo potrošnjo, se ustavimo in kritično razmišljamo – in to morda ni ravno najlažje, kajne? Zagotovo ni tako zanimivo kot haul posnetki in fantaziranje o vseh stvareh, ki nas čakajo v naši virtualni košarici, da bodo plačane. Psihologija naših nakupov je pravzaprav zelo preprosta – zelo enostavno se navadimo na takojšnje zadovoljstvo (instant gratification), ki ga dobimo, ko nekaj kupimo. Preplavi nas občutek sreče in zadovoljstva, ki žal ne traja dolgo. Na srečo lahko vedno kupimo nekaj novega.

Da se vodje marketinga in ljudje v velikih podjetjih tega zelo zavedajo, dokazuje nov Netflixov dokumentarec Buy Now! The Shopping Conspiracy, Gre za to, kako korporacije manipulirajo s strankami. Osvetljuje vse načine, na katere nas podjetja uspejo pripraviti, da pritisnemo tisti Add to cart gumb in oblikujemo čakalne vrste pred trgovinami, da bi bili prvi, ki bodo dobili nov izdelek. Dokumentarec, ki spodbuja kritično razmišljanje o nakupovanju, ki ni škodljivo le za naše denarnice, ampak tudi za planet in naše zdravje, prihaja ravno pravočasno za najljubši praznik kapitalistov, črni petek ali Black Friday, čas, ko so ljudje pripravljeni umreti za dober popust – zaradi tega praznika je do zdaj od leta 2006 bilo v ZDA že 17 smrtnih žrtev in 125 poškodovanih.

Na žalost niti zavedanje o vseh načinih, na katere velike korporacije uničujejo naš planet in manipulirajo s strankami, ne more imeti velikega vpliva na njihovo delo, saj so to donosna podjetja, ki jih sistem le spodkopava, medtem ko poskuša utišati aktiviste z green washingom. Kot posamezniki pogosto pademo v obup in mislimo, da tako velikega sistema ne moremo spremeniti sami, dejstvo pa je, da če bi vsi začeli zavestno kupovati in prenehali uporabljati toliko izdelkov, bi morale korporacije spremeniti svojo politiko. Torej, preden se odločite za nakup novega para kavbojk, jakne ali božičnega drevesa, ker tisto, ki ga imate trenutno, preprosto ni dovolj visoko, se ustavite in se vprašajte naslednjih 5 stvari.

1. Ali to res potrebujem?

Hitra moda se je začela razvijati v 1990-ih in zgodnjih 2000-ih, družbeni mediji pa so jo tako pospešili, da velika podjetja trenutno proizvajajo več oblačil, kot jih je mogoče prodati. Dokumentarec navaja, da je težko zbrati natančne podatke, vendar Shein proizvede kar 1.600.000 novih modelov na leto. Ko seštejete celotno proizvodnjo oblačil, dobite številko, ki daleč presega število ljudi na planetu. Ali resnično potrebujemo vse to?

Ne gre le za oblačila, ampak za vse izdelke, ki so nam danes bolj dostopni kot kdaj koli prej. Mobilni telefoni in spletna prodaja so nam omogočili, da lahko katerikoli izdelek kadarkoli v dnevu, kadarkoli nam pade na pamet, googlamo in ga naročimo s samo samo dvema klikoma. Na prvi pogled se zdi praktično, vendar je pravzaprav dobro preračunan način za zmanjšanje časa razmišljanja. Če lahko izdelek kupite samo v nakupovalnem centru, boste razmišljali o tem, kateri dan lahko greste tja, imeli boste čas za nadaljnji razmislek o nakupu in na koncu se boste morda odločili, da ga v resnici pravzaprav sploh ne potrebujete. Če pa nakupujete prek spleta, nimate časa, da bi razmišljali o tem, tudi če izdelek namenoma pustite v nakupovalni košarici, medtem ko o njem še malce premišljujete, boste verjetno prejeli veliko obvestil in opozoril, da vas izdelek čaka in včasih celo kodo za popust, če ga naročite takoj.

Torej, pred naslednjim nakupom si vzemite nekaj časa, da razmislite, kaj kupujete, ali izdelek res potrebujete ali pa gre le za impulzivni nakup.

Chloe Christianson

2. Ali izdelek želim jaz ali algoritem?

Obstaja preprosto psihološko pravilo, ki kaže, da si ob izpostavljenosti bolj želimo določen izdelek. Torej, bolj ko gledamo oglas ali haul z nekim predmetom, bolj bo naša želja po njem eksponentno rasla. Že vemo, da algoritem pozna vsak naš korak in tako dobro osebno prilagaja priporočila, da se nam včasih zdi, da bi lahko razmišljal namesto nas. Časi, ko je bila promocijska postavitev izdelkov zelo očitna, so mimo. Zdaj se skrivajo v majhnih trenutkih, ki jih vidimo med memi in fotografijami družine in prijateljev na družbenih omrežjih.

Bodimo iskreni do sebe – večino izdelkov, ki jih želimo, ki jih imenujemo majhen luksuz, želimo zaradi FOMO ali pa jih uporabimo za ustvarjanje podobe sebe, ki jo želimo pokazati drugim. To je še en od velikih uspehov potrošništva, ki stvari predstavlja kot simbole osebnosti, kot da izdelki, ki jih uporabljamo, oblačila, ki jih nosimo, prispevajo k naši družbeni vrednosti. V resnici ni tako in verjetno ste edina oseba, ki opazi in ve, da imate lanski telefon, ne pa najnovejšega.

3. Ali lahko popravim izdelek, ki ga imam?

Dokumentarec uvaja koncept “načrtovanega zastaranja”, ki je praksa, ki jo uporabljajo proizvajalci tehnologije, oblačil, obutve in drugih izdelkov, da bi zagotovili, da boste kmalu spet nakupovali. Ta praksa vključuje ustvarjanje izdelka, da bi se pokvaril. Torej, ko gre za oblačila, se uporabljajo poceni materiali in namerno slaba izdelava, da se zagotovi, da se izdelek čim prej obrabi ali uniči. Enako je s tehnologijo. Ne, zgodba, da telefoni začnejo delovati slabše, ko izide nova različica, ni teorija zarote, ampak dejstvo. Velike korporacije niso ponosne na dejstvo, da že pet let uporabljate svoj telefon ali prenosni računalnik, vendar želijo, da kupite novega, da zagotovite varen pretok denarja. O tem je v dokumentarcu govoril Kyle Wiens, ki je že leta vodil popravilo tehnologije, ki je sčasoma postal skoraj nemogoč, saj podjetja ne dajejo več navodil, kako popraviti svoj izdelek, ampak nam preprosto svetujejo, da kupimo novega.

Tudi če ni okvar ali poškodb, nas FOMO vedno prisili, da kupujemo novo, vendar novo ni nujno boljše. Če se samo spomnim serije vintage oblačil mojih staršev, ki jih lahko nosim še danes, v primerjavi z majico, ki sem jo kupila pred kratkim in že kaže znake zastarelosti. Ko gre za oblačila, je vintage in rabljen pogosto najboljša možnost za nakupovanje, predvsem zato, ker je manj škodljiva za okolje, poleg tega pa – traja dlje. Ta trajnost kljubuje mikro trendom, a mikro trendi so sovražnik našega planeta, pa tudi stila.

Anastazija Yaniuk

4. Kje končajo moji odpadki?

Stavek, ki se mi vrti po glavi, odkar sem pogledal Buy Now!, je povezan z metanjem odpadkov – ko stvari zavržemo, kje končajo, kam gredo? Angleška fraza je zavrzi throw away, vendar away ne obstaja, temveč se nahaja nekje na našem planetu. Zanimivo mi je, kako malo se nas redko vpraša, kje končajo naše smeti – no, sam sem jih odvrgla, pomembno je, da niso na mojem dvorišču. Dokumentarec odgovornost pripisuje predvsem velikim korporacijam, ki pogosto zavržejo tone še vedno uporabnih stvari, saj popusti uničujejo ugled blagovne znamke. Film slikovito prikazuje vse te smeti, med katerimi se še vedno znajdejo uporabne stvari (ker je bilo izdelanega več, kot je potrebno), kako poplavljajo velika mesta in ulice, saj nam očitno resnične fotografije onesnaženih rek in pašnikov niso dovolj strašljive.

Več ko kupujemo, več zavržemo. V pogovoru z ljudmi, ki kupujejo, sem ugotovila, da se pogosto tolažijo tako, da izdelkov ne zavržejo, ampak jih darujejo. Vendar pa je na svetu toliko ljudi, ki trenutno darujejo oblačila, da jih tudi najrevnejši ne potrebujejo več, zato jih tudi dobrodelne organizacije na koncu zavržejo. Zato ne gre za neonesnaževanje, ampak za prenos odgovornosti. Enako je z oblačili, ki jih podarite velikim korporacijam za recikliranje – končajo nekje daleč od naših oči, stran od oči poslovnih voditeljev, temveč na dvorišču nekoga, v rekah, v morju.

5. Ali je ta nakup vreden zastrupitve planeta in sebe?

Okoljski strokovnjaki že leta, če ne desetletja, opozarjajo na razmere z onesnaževanjem planeta, na kar se velike korporacije odzivajo z green washingom, ki je le še en način za povečanje prodaje, večina posameznikov pa z nonšalantnostjo. Vendar pa onesnaževanje postaja tako strašno, da me skrbi, da bomo kmalu prišli do trenutka nepovratnosti. Če nam ni mar za planet, nam je morda vsaj mar zase, oboje pa je neločljivo povezano.

Vsaka majica, ki konča v reki, se razgrajuje več let. Vsak zavrženi telefon ima baterijo, polno litija, ki zastruplja zemljo. Vsak plastični ovitek od čokolade pušča svojo sled. Gre za strupene odpadke, ki onesnažujejo planet na makro ravni, nevidne s prostim očesom in mikroplastične delce, ki končajo v naši vodi in hrani ter povzročajo raka in neplodnost. Vse se sliši tako grozno, da bi to lahko zlahka odpisali kot teorijo zarote, ki vam želi samo preprečiti, da bi to zimo hodili naokoli v novem krznenem plašču. Resnica je, da zarota obstaja in z vsakim nepremišljenim nakupom postanemo del nje.

Neizogibno je, da bomo kupovali stvari, to je neizogiben del življenja, vendar je vprašanje, kako kupujemo, kako konzumiramo in kako na koncu odvržemo odpadke. Dokumentarec Buy Now! nam ne prinaša veliko novih informacij, ki jih prej nismo vedeli, ampak je tam, da dvigne kolektivno ozaveščenost o posledicah nakupa in pogumno pokaže s prstom na velika podjetja, ki uničujejo planet (in naše denarnice) za svoj dobiček. Kot posamezniki morda res ne moremo veliko storiti, ker nimamo vpliva na proizvodne procese, vendar bi lahko na globalni ravni veliko število posameznikov sprožilo spremembe. Zelo enostavno je postati žrtev kapitalizma in trženja, tudi najbolj izobraženi na tem področju niso imuni na te psihološke trike in na koncu – tako preprosto deluje svet. Vendar je čas, da to spremenimo. Zato je tako pomembno, da širimo kolektivno zavest in, kolikor je to izvedljivo, ne podpiramo sistema in korporacij, ki uničujejo naš planet.

Zdaj je morda čas, da se spametujemo in končno prizanesemo denarnici, ki hrepeneče prosi za odmor, in si rečemo: Ne, ne potrebujem treh novih oblek. Svet se bo še naprej obračal, tudi če ne bomo kupili vseh teh novih izdelkov (da, čeprav je dostava brezplačna za vsa naročila nad 100 evrov), in če bomo še naprej zapravljali s tem tempom, je vprašanje, kakšen bo naš svet čez nekaj let.