Interier Budućnost kluba v Beogradu nas popelje v disko dobo 70-ih let prejšnjega stoletja
Z Aleksandrom in Ano Nikolić iz MOTE Design Studia se pogovarjamo o retro notranjosti nočnega kluba Budućnost.
Tara Đukić11 junija, 2025
Z Aleksandrom in Ano Nikolić iz MOTE Design Studia se pogovarjamo o retro notranjosti nočnega kluba Budućnost.
Tara Đukić11 junija, 2025
Pomislite na klub kot na časovno kapsulo, kjer se je čas ustavil v 70-ih letih prejšnjega stoletja. Resnično se pleše, še bolj resnično pogovarja, med disko ritmi, bleščečimi mislimi in space-age interierjem. Pri Lazi Šećeru so za povabljene in izbrane organizirane prve zasebne in tematske zabave, po vzoru pariškega Castela. Desetletje kasneje se je v New Yorku odprl slavni Studio 54 kot oder dekadence, glamurja in svobode, v čigar DJ kabini, so igrali Mick Jagger, John Travolta in Diana Ross. Obleke iz lamé tkanine se bleščijo pod disko kroglicami, ženske se naslanjajo na poudarjena ramena v rdečih oblekah, vse je v podrobnostih in… vse je dovoljeno. Prav to vzdušje je vodilo Aleksandro in Ano Nikolić, ustanoviteljici MOTE Design Studia, ko sta s sodelavci Spasojem Gutovićem in Markom Dedićem oblikovali nov koncept beograjskega nočnega kluba Budućnost.
Konceptualno zasnovan kot odgovor na arhitekturne in notranje trende, ki vključujejo oživitev retro dizajna in uporabo vintage notranjih kosov 70-ih in 80-ih let, je Budućnost sodoben klub, ki nas ponovno uvaja v slog in veselje zlate disko dobe, glasbe in funkyja. Že na začetku pogovora mi omenita, da je bilo skoraj vse, kar sta vnesli v lokal, vintage – v barvitih sanjah jugoslovanskega oblikovanja, z vesoljskimi, tekočimi in neonskimi elementi: Retro kose vključujeva v projekte že vse od ustanovitve našega studia leta 2018. Radi jih iščeva, obnavljava in postaviva v nek nov kontekst. Vse, kar sva prinesli v Budućnost, je, ne bom rekla, avtentično, ampak staro in vintage. Zbirateljev je veliko, predvsem v Vojvodini, kjer lahko najdete različne dragocenosti iz tega obdobja. Skoraj nič novega nismo kupili: če nečesa nismo našli v arhivu, smo to naredili: na primer svetilke.
Prostor Budućnosti obsega približno 200 m2, znotraj katerega se nahaja vhodna cona, klub s sedežno garnituro in območjem za plesišče, bar s skladiščem, DJ kabina in WC cona. Ključni element kluba je znani dizajnerski element Kiosk K67, ki ima zaenkrat le estetsko vlogo, od naslednje sezone pa bo imel novo privlačno funkcijo v klubskem prostoru. Ko smo ga našli, je imel kiosk samo konstrukcijo in ne bi ga prepoznali. To je bil prvi kos, ki smo ga kupili, to je bilo naše izhodišče, kasneje pa smo ga uredili in obnovili. Rdeči kiosk je bil simbol Jugoslavije, v tistem času zelo sodoben v oblikovanju in notranji opremi in vedeli smo, da ga moramo imeti v klubu. Obudili ga bomo od oktobra, vendar tega še ne smemo razkriti, pravita Ana in Alexandra.
Dosledne ideje o uporabi starih materialov in kosov, kot so uporabljeni kopelit za površino bara, nato steklene prizme na hodniku stranišča, DJ pult iz kovine in celo sam kiosk K67, v ospredju so tudi Spiegel Panton svetilke na stenah, ki dajejo klubu tisto disko vzdušje 87-ih. V celotnem procesu sta imeli arhitektki občutek, da ustvarjata nekakšno scenografijo, ne interier. V tem trenutku so bile Spiegel Panton svetilke revolucionarne in izdelali smo jih po meri. Narisali sva jih, nato opazovali, kako jih bodo modelirali in naredili kalup, vse korak za korakom. Niso bile kupljene. V 60-ih in 70-ih se je razširila uporaba plastike kot inovativnega materiala, ki je bil dostopen in poceni na trgu, v različnih panogah industrije kot tudi v oblikovanju. Zato nisva želeli zaobiti plastike v interierju ali samega proizvodnega procesa.
Zanimalo me je tudi, kateri so redki, popolnoma novi elementi v notranjosti – toda tudi le-ti so narejeni tako, da jih ne opazite, v skladu z obdobjem, z veliko bleščeče kovine in stekla. Kar zadeva šank, sva želeli, da se materializacija zmanjša kot v tistem obdobju v 60-ih in 70-ih, zato sva uporabili kovino, da bi dobili ta sijaj in space-age učinek. Še posebej zanimiva je zgodba, povezana s kovinskim stebrom, ki se nahaja v epicentru kluba, za katerega je Aleksandra povsem po naključju našla navdih med poletnimi počitnicami v Rovinju. Ta steber naju je motil že od začetka, je centralen, konstruktiven, nisva ga mogli odstraniti, čeprav prereže tisti vizualni trenutek med DJ-jem in prostorom. Nato sem v Rovinju naletela na to stavbo s celo kolono enakih stebrov, ki so me očarali, in se odločila, da jo prenesem v projekt.
V kontrast kovini izstopajo velika območja, prekrita z geometrijskimi vzorci v mat barvah rdeče, vijolične in oranžne palete. Oblike, kot sta kvadrat in krog, prevladujejo v prostoru in jasno komunicirajo med seboj, ta mešanica nezdružljivega pa nedvoumno namiguje na scenografijo 70-ih. Do danes se namreč ni ohranilo veliko fotografij jugoslovanskih diskotek, kot je bila tista v Kod Šećera, zato sta se Aleksandra in Ana bolj zanašali na Studio 54. Tam sta lahko analizirali stene v ozadju, tapete in jima je služilo kot merilo. Vsi vzorci na naših stenah so bili takrat uporabljeni, mi pojasnjujeta To niso na neke novo izumljene sodobne tapete, temveč prav iz tega obdobja. Narisali in oblikovali sva te vzorce, nato pa sva jih posebej natisnili glede na barve in geometrijo, ki sva jih potrebovali. Enako je bilo narejeno s separeji, le materializacija je bila drugačna – naši so narejeni iz pliša, medtem ko so bili v Studiu 54 iz usnja. Obstaja tudi veliko skritih podrobnosti, ki bi jih lahko zlahka zamudili v temi nočnega kluba: majhni televizorji z antenami, retro žični telefoni, vrste steklenic itd.
In na koncu, v klubu Budućnost boste našli le nekaj barskih stolov – ker je ideja, da se ples ne konča. Predstave o prihodnosti in preteklosti si tukaj ne nasprotujejo, temveč se dopolnjujejo, s sporočilom, da se nekdanja umetnost bližine, povezanosti in zabave prenese na nove generacije. Zato so vabljeni vsi! Nisva želeli, da bi gostje sedeli, zato je razen kabine ves prostor prost za disko ples, prav tako kot je bilo nekoč. Celo playlista v Budućnosti je iz tistega obdobja in nas opominja, da bi morale spet začeti plesati tako starejše kot mlajše generacije. Mislim, da smo pozabili na gibanje, dotik in nekatere svoje trenutke, zelo smo se distancirali, mi razloži Aleksandra.
Torej, izvlecite svoj retro kostum iz mamine omare in zaprite sezono Budućnost kluba na plesišču!