Zakaj mi je žal, da ni bilo Penelope Featherington, ko sem bila najstnica

Ona je bucka. To bi rekla s sočutjem. In polnejši ljudje so vedno nasmejani, vedri, nalezljivega smeha, vsaj tako nam govorijo predsodki in stereotipi. Penelope je izjemno zanimiv lik v seriji Bridgerton, ki vas bo, če ste serijo spremljali (in komaj čakate na današnjo drugo epizodo tretje sezone!), zagotovo osvojila.

Se spomnite, ko je bila debela oseba romantic lead? Jaz se. A le zato, ker jih je bilo tako malo, da so izstopale v množici junakinj, lahko jih preštejem na prste (trenutno mi pride na misel samo Aidy Bryant iz serije Shrill, a prisegla bi, da jih je vsaj deset, mora jih biti). In nekako se je vsaj del zapleta vrtel okoli debelosti lika. In vsakič sem se morala vprašati – zakaj je to tako? In zakaj polnejše igralke ne morejo igrati bolj polnih junakinj, ki niso avtomatsko zabavne najboljše prijateljice in ki nimajo lastnega življenja, ampak služijo kot podaljšana karakterna roka drugemu, idealne teže in mere. Ali pa gre vsebina v drugo, nasprotno smer; njihova življenja so neizpolnjena in frustrirajoča, prav zaradi svoje teže. Če igrajo pozitivne like, so obsedeni z dietami, telovadbo, sprejemajo slabo ravnanje svojih romantičnih partnerjev in se vedno opravičujejo, ker zavzamejo toliko prostora. Dobesedno in metaforično. Kot da onkraj teh kilogramov in centimetrov ne obstaja identiteta. In potem pride trenutek čakanja na drugi del tretje sezone Bridgerton in ugotovim, da sem zaljubljena v lik Penelope Featherington in povedala vam bom zakaj.

Penelope je namreč vse, kar navdihuje pri ženski, osebi. Gledala sem razvoj njenega lika skozi te tri sezone in način njenega zorenja, kako se obnaša do drugih, sebe, Colina (ja! njene največje ljubezni) n mogoče, da ne bi bila navdih. Poleg tega, da je odličen primer telesnega pozitivizma, hkrati kaže, koliko in kaj vse zmore. Tretja sezona serije temelji na četrti knjigi Julie Quinn Romancing Mister Bridgerton, celotna knjiga pa govori o – Penelope Featherington. Priznati moram, da zna Shonda Rhimes izbrati igralsko zasedbo za serijo, ki jo dela, saj si ob branju knjige ne moreš kaj, da si ne bi predstavljal Penelope natanko tako, kot jo upodablja igralka Nicola Coughlan.

Odlično igra nizko, čokate postave, debelušno žensko, katere fizičnost je v popolnem nasprotju z današnjim lepotnim idealom nasploh, pa tudi s poudarjenim idealom ženske lepote tistega zgodovinskega obdobja, kjer je prevladovala podolgovata ženska postava, brez oblin, kaj šele poudarjenih. Penelope je nekdo, s katerim se lahko poistovetimo, saj je kljub svoji fizičnosti lik, ki navdušuje predvsem s svojim značajem, ki se iz sezone v sezono razvija, kaže kdo je, se odpira, da bi nas v tej sezoni popolnoma osvojila, tako kot je napisano tudi v knjigi.

Penelope je tudi v knjigi opisana kot bucka, ki ima baby fat in čeprav je bila morda sprva prikazana kot zlobni lik v nastajanju, kar bi se skladalo s karakterizacijo zlobnice na prvo žogo, saj se je razlikovala od drugih lepih, zadovoljivih standardov lepote, žensk v seriji, ona je s svojim človeškim pristopom do lika ustvarila tisto, v katerega se vsi zaljubimo. Čeprav je Julia Quinn v knjigi zapisala, da je Penelope shujšala zato, da bi namesto nagnusnega pudinga postala prijetno popolnjena, temu v seriji ni tako. In tega sem izjemno vesela. Ker tudi polnejši obstajajo, živijo, ustvarjajo, delajo, ljubijo in se zaljubljajo in ne boste verjeli – v suhljate ljudi! Da ljudje vzljubimo predvsem osebnost, ne videz. Videz pritegne, osvaja pa osebnost. Tokrat se je vanjo zaljubil vizualno privlačen moški Colin Bridgerton. To je fikcija, zaradi tega se ne bi smela razburjati. Toda leposlovje pišejo resnični ljudje, ki jih pogosto navdihujejo dogodki in ljudje iz resničnega življenja. In čeprav je to romantizirana zgodba iz zgodovinskega regentskega obdobja, je v tej ljubezenski zgodbi mogoče prepoznati številne ženske in moške. Ne le v pozitivnih delih, tudi v negativnih.

Zakaj to pišem s toliko čustev o fizičnem videzu in debelosti, se boste morda vprašali? Nisem debela. Kot deklica sem bila debelušna in zaradi nekaj slabih spominov na otroštvo in zgodnjo mladost, ni ravno, da zdaj nosim strašne brazgotine. Spomnim se, da so me včasih zmerjali in so me izključili iz druženja, ker nisem bila dovolj kul, saj sem bila debelejša od preostalih deklet v razredu. Se pa hitro spomnim, kdo jih je izrekel in lahko odgovorno trdim, da je tista karma is a bitch if you are v mojem primeru 100% velja. Kot odrasla opažam čudovite lepe ženske, polnejše ženske, debele in prelepe ženske, katerih partnerji ustrezajo standardom zahodne lepote in ne morem si kaj, da se ne bi vprašala, kako je družba še vedno presenečena, da ti ljudje, ti pari, obstajajo. Da, breaking news! Debeli ljudje obstajajo in živijo. Še pred dvajsetimi leti sem si ogledala Desperate Housewives epizodo in za vedno se mi je vtisnila v spomin epizoda v kateri Gabrielle Solis (igrala jo je Eva Longoria, ki je bila takrat izrazito komunicirana kot seks simbol) odkrije, da je njen mož, Carlos Solis, bil nekoč, preden sta se srečala, v zvezi s svojo kolegico, ki je bila debela. Ko ga je soočila s tem dejstvom, s svojim začudenjem, ker ni mogla razumeti (in niti sprejeti), da je v istem košu s to, polnejšo žensko, je bil njegov odgovor odličen – da sam ni plitek in površen in da je ona super in zanimiva ženska in zato se je zaljubil vanjo. Takrat, v zgodnjih 2000-ih, se mi je to zdelo nekako revolucionarno gledati v seriji, ki jo gleda ves svet. In zdi se mi, da se od takrat nismo preveč premaknili. Ženski videz se še naprej secira do vitkosti in debele ženske so posebna tarča. Tudi zato sem vesela, da v seriji lik Penelope ni shujšal za 15 kilogramov, kot piše v knjigi, da bi se vanjo zaljubil Colin Bridgerton. Ostala je enaka, le njena osebnost je prikazaaa bolj razvita, morda bi bilo bolje reči, da smo jo gledalci, razen Colina seveda, bolje spoznali. Ženska je preprosto lepa.

Njena debeliost pri tem ni niti pomanjkljivost niti prednost. Samo dejstvo je, enako kot dejstvo, da je rdečelaska. Iz sezone v sezono izgleda samo bolje. Njena ličila, obleke, vse je veliko boljše, njen stil se razvija, kot se razvija njena osebnost. Enako lahko rečem za Colina, ne glede na to, da je že od začetka zaželen moški. In res sem vesela, da si ga je zaželela ravno Penelope in – dobila! Če si je kdo v seriji zaslužil malo več sreče v ljubezni, je to ona. Ne zaradi njenega videza, ampak zaradi njene osebnosti.