Splitski bistro Parasol ima novega chefa in jedilnik, spoznali smo ju
Tina Kovačiček
25 aprila, 2025
Tina Kovačiček
25 aprila, 2025
Adriatic Social Club sem prvič obiskala (zdaj že) davnega leta 2018. To je bil takrat nov splitski bar, pravzaprav hibrid dnevne kavarne in večernega kluba, v kombinaciji z vsem, kar človeka razveseli, da je stopil v ta prostor. Zame je bila to odlična glasba (ki je vedno v središču pozornosti, ko gre za to ekipo) in odlično vzdušje; nabito polno ljudi in gibanja, a ni gneče. Nekaj let kasneje sem spet z Goranom Ozretićem (ki ob Matiji Duiću vodi zgodbo), sediva v lani odprtem bistroju Parasol na Adamovi 5 v Splitu. Ni trajalo dolgo, da je lokal postal splitski hot spot, danes pa sem z njimi, da proslavimo novega chefa in spomladanski meni, s katerim so resneje zakorakali v gastronomsko zgodbo.
Takoj na začetku ga želim povprašati več o konceptu japanese listening bars, ki trenutno uživa velik spotlight po vsem svetu. “Naš prvi gostinsko-kulturni, rekel bi celo lifestyle projekt, Adriatic Social Club, je vstopil v deveto leto obstoja. S ponosom lahko rečemo, da smo tistega 2016. leta, ko smo se podali na gostinsko avanturo, bili med pionirji tega koncepta v tem delu Evrope. V Londonu, Parizu in Barceloni je bilo le nekaj tovrstnih lokalov – ki so bili takrat naš navdih. Zaradi spreminjajočih se trendov v načinu, kako ljudje zahajajo ven in uživajo glasbo, je v zadnjih dveh letih prišlo do skoraj inflacije podobnih barov in restavracij po vsej stari celini. Žal pa smo še vedno edini tovrstni lokal na Hrvaškem.” V tistem trenutku pomislim, da se sploh ne morem spomniti podobnega naslova tukaj pri nas, zato mi takoj na misel pride ta šarmantni Parasol.
Hrana je tu za razliko od ASC-a podaljšek, ozvočenje še bolj resno, notranjost pa se subtilno spogleduje z mejo med japonsko in sredozemsko. To je kraj, kamor lahko pridete nekaj pojesti, nekaj dobrega tudi popiti ter poslušati glasno in dobro glasbo, medtem ko okoli vas pleše to neko vznemirljivo urbano vzdušje, ki vas vabi, da nadaljujete večer (če se vam ljubi naprej). “Parasol je zamišljen kot prostor z dobro glasbo in dobro hrano, a tudi dobrimi ljudmi (ki jih je v današnjem ponorelem svetu vse težje doseči). Glede na lokacijo, ki je večji del leta precej živahna, želimo, da nas dojemajo kot odprto in dostopno mesto za vsakogar. Prav tako ne želimo biti še ena sezonska restavracija in upamo, da bomo, razen kolektivnega letnega enomesečnega dopusta, v prihodnje delali tako, kot smo si zamislili – vse leto,” mi Goran razloži ideje, s katerimi je avgusta lani Parasol vplul v življenje. Po začetnih mesecih vpeljevanja je začetek letošnjega leta zaznamoval resnejšo pot – nov chef Antonio Mladinić in nov spomladanski jedilnik, zaradi katerega so vsi tukaj zelo navdušeni nad njim, tudi jaz.
Antonio je sedem let delal v Zinfandelu, eni prvih modernih restavracij v starem mestnem jedru Splita, in tam končal kariero kot glavni kuhar. Dotaknemo se navdiha za ustvarjanje jedi, o katerem je intenzivno razmišljal od marca, ko je prevzel kuhinjo v Parasolu. “Zadnjih 10 let, odkar delam kot profesionalni kuhar, pa tudi odkar sem kot osnovnošolec stopil v kuhinjo, me navdušuje okolje, glede na to, da sem z Brača, je to zagotovo morje, pa tudi oljčni nasadi, topli vetrovi in vse tiste lokalne sestavine, ki so takšne, kot so ravno zaradi teh dejavnikov.” Glavna ideja, na kateri bo tukaj temeljil jedilnik, je bližina tržnice in ribarnice, Goran pa doda, da je ključna sezonskost. “Sveže sestavine lokalnih kmetov, ribičev in mesarjev bomo predelali v iskrene, okusne, malo bolj moderne jedi. Ker je sezona nekaterih sestavin razmeroma kratka (recimo divji šparglji), bo jedilnik tri- do štirikrat letno deležen določenih sprememb. A na sproščen način, kot vse drugo v Sredozemlju,” sklene z nasmehom.
“Trenutno je na meniju okoli ducat jedi, veliko jih je sharing možnosti,” mi pove Antonio in poudari, da je “njihov cilj, da gost poskusi več in seveda uživa ob čudoviti glasbi, za katero sta zadolžena Gogi in Matija”. Odločila sem se za možnost deljenja krožnika, kar je vedno moja izbira v restavraciji. Antonio se strinja z mano. “Sharing ljudi povezuje in zbližuje, jim daje dodaten razlog za komunikacijo, pa tudi razlog za širšo gastronomsko izkušnjo.” Prav tako izvem, da so mesne in ribje možnosti tukaj prav tako zanimive kot veganske ideje, ki jih izpostavljajo za zajtrk in malico, vendar so prisotne tudi za kosilo in večerjo. Kot tudi, da so domače testenine za Antonia velika strast, zato je jasno, da jim tukaj pristopa zelo resno.
K pogovoru se kmalu pridruži Marita Petričić, sijajna dama iz kuhinje, ki pri Parasolu vodi zgodbo sladic, sodeluje pa tudi pri slanih receptih. Zanimivo je, da je diplomirala iz angleščine in pedagogike na filozofski fakulteti v Splitu, zadnja leta pa se posveča svoji prvi ljubezni – kuhanju (odkrila sem jo prek Instagram profila Cimet rolice). Pove mi, da se naključne ideje in kombinacije različnih elementov pogosto izkažejo za njen najboljši navdih. “Navdušila me je tekstura syrniki palačink in kako jo vključiti v slano palačinko, tako je nastala fuzija, ki jo zdaj imamo za zajtrk.” Quiche, solata, kompot so nekateri izmed priljubljenih zajtrkov, za katere Marita poskrbi, da so uravnoteženi in takšni, kot bi jih sama jedla, “da bi dan začela zadovoljna”. Sledilo je nehvaležno vprašanje, kaj na jedilniku najprej poskusiti, a Marita se ni dala zmesti. “To je zelo podobno vprašanju, kateri otrok ti je ljubši, poskusite VSE! (smeh). Vedno mi je zanimivo videti, kako je vsakomur nekaj drugega najljubša stvar, pa naj gre za zajtrk ali sladico,” mi pove in razkrije favorite ekipe. “Prejšnjo sezono smo imeli za zajtrk slane vaflje iz sladkega krompirja – jed, ki še vedno vzbuja nostalgične komentarje in kliče, da se vrnemo. Morda ga bomo tudi vrnili, v osveženi različici, a trenutno nas žene navdušenje nad novimi idejami. Edina stvar, ki se letos ponavlja, je baskovski cheesecake – in zdi se, da se nad njim nihče ne pritožuje.”
Poleg tega ležernega pristopa k hrani z resnim odnosom do kakovosti sestavin je bistro Parasol predvsem prostor dobrega vzdušja in pozitivne energije, zato sklepam, da so vikend brunch druženja z glasbo nekaj, kar želim doživeti to pomlad (ali poletje). “Parasol je redek in precej edinstven kraj, ne samo v Splitu, ampak veliko širše, in vse nas, ki smo del tega, druži podobno zanimanje za hrano, glasbo, pa tudi za splošno kulturo in življenje,” svoje misli z menoj deli Antonio, Marita pa nadaljuje z razlogi za ljubezen do tega kraja: “Kreativna svoboda, zavedanje o kakovostnih sestavinah, prijateljstva, pa tudi glasba ni slaba.”
Za konec zgodbe se vračam na Japonsko, kjer koncept takšnih lokalov, kjer se glasba posluša glasno in premišljeno, obstaja že od petdesetih let prejšnjega stoletja (me poduči Goran), zdaj pa me (in še mnoge druge oboževalce tega benda) zelo veseli dejstvo, da v Splitu obstaja Parasol. Split je res pogrešal takšno mesto. Goran nasmejano nadaljuje: “Mi smo ga pogrešali! Pogrešamo ga v vsakem mestu, ki ga obiščemo in kjer ni takšnega kraja. Gostinstvo se spreminja; Ne gre več samo za hrano – usedite se, poglejte jedilni list, naročite, pojejte, plačajte in se poslovite. Ta izkušnja lahko ponudi veliko več; Privlačen in nevsiljiv prostor, ki vabi vase, detajli, ki razkrijejo interese in afinitete lastnika, izbor glasbe in sound, ki poskrbi, da v tem prostoru ostanete čim dlje. Hrana je pomembna, vendar je del širše izkušnje. Zato smo veseli, da se jedi iz našega menija delijo – to pomeni, da so gostje prepoznali koncept in uživajo v celotni izkušnji.”
Photo: Andrija Zokić in Klementina Tadin