Beneški filmski festival se vrača v polnem sijaju
Tena Razumović Žmara
29 avgusta, 2024
Zdi se, da je Mostra zadnja leta malce potihnila, kar se je še posebej poznalo lani, ko je stavkal sindikat filmske industrije. A letos se beneški filmski festival vrača v vsem svojem sijaju. Osebno težko pomislim na Mostro, ne da bi se spomnila ikoničnih, glamuroznih prizorov, ki so za vedno oblikovali vizualno in atmosfersko izkušnjo tega filmskega festivala; od Paula Newmana v taksi-gliserju, Monice Vitti, Elisabeth Taylor na plaži, Brigitte Bardot, ki maha oboževalcem, medtem ko pristaja s taksi-gliserjem ob Lidu, noseče Kate Hudson z razgaljenim trebuščkom (ja, to je bilo pred več kot dvajset leti!), do sodobnih mladih zvezd, kot sta Timothée Chalamet in Zendaya; vse to so trenutki, zaradi katerih Mostra vedno nosi allure glamurja in nežne dekadence.
Italijani znajo uživati v življenju, se predajati užitkom, hkrati pa na visokem nivoju in ta filozofija se preliva tudi v festival. Zaradi Sag-Aftra stavke, čeprav nujne, je beneški filmski festival postal morda največja žrtev.
Letos je vse drugače. V Benetke se vrača stari blišč, kar potrjujejo vsi povratniki iz industrije, ki pred svojim imenom nosijo predznak A-liste. Angelina Jolie, Nicole Kidman, Daniel Craig, Cate Blanchett, Joaquin Phoenix, Lady Gaga, Julianne Moore, Tilda Swinton, Monica Bellucci, Tim Burton, Willem Defoe, Winona Ryder, Justin Theroux, Michael Keaton in morda najbolj priljubljeni glamurozni dvojec George Clooney in Brad Pitt. Mostra je bila ustanovljena in začela delovati leta 1932 z jasno vizijo festivala, ki prinaša mednarodno smetano filmske industrije, profesionalce, vse tiste, pred imenom katerih bi lahko stala beseda glamur; pa naj gre za filmske zvezde, profesionalce za kamero in iz studia ali pa za občinstvo. Ne glede na to, da poteka v Evropi, Italiji, ki bi jo lahko dojemali kot bolj sproščeno od drugih festivalov, ona to ni. Alternativnega izraza ni, ne glede na filmski program; ne glede na to, ali gre za večji studijski ali neodvisni film. Beneški filmski festival slavi film in slavi ga na osupljiv, italijanski način.
Mostra je v marsičem postavila temelje in norme zvezdniške kulture, kot jo poznamo danes. Prvi, ki ji sledi je Cannes. Zato je bilo pravzaprav malce žalostno videti to lepotico brez njene običajne iskrice. Čutilo se je odsotnost zvezd v zadnji izdaji, kot so Bradley Cooper, Emma Stone, Mark Ruffalo, na primer; in nekako je bilo še bolj izrazito po vsem pompu, ki so ga povzročili Timothée Chalamet, Florence Pugh (tj. njena odsotnost na press konferenci) in Harry Styles leto prej. Samo spomnimo se spitgatea. Glamur in drama gresta z roko v roki in Mostra to dokazuje.
To je festival, kjer se ne gledajo samo odlični filmi, to je festival, kjer se odvijajo stvari, o katerih se govori še tedne po tem. Pa naj gre za look na rdeči preprogi, anekdoto z novinarskih konferenc ali gibanje in obnašanje zvezdnikov na Lidu. Vsi in vse je pod lupo in tega se vsi zelo dobro zavedajo in poskušajo ujeti svojih 15 minut v Benetkah. Ker pogosto ti trenutki za vedno nosijo predznak ikoničnosti.