Bazerdžan - concept store na sarajevski Baščaršiji na misiji ohranjanja tradicije
Tina Lončar
15 avgusta, 2024
Tina Lončar
15 avgusta, 2024
V Sarajevu, skozi katerega tiho teče opevana Miljacka in bučijo burne reke preteklosti, tam na Baščaršiji, kjer se že stoletja neumorno trguje in ustvarja, je svoj prostor pod soncem vročega poletja 2016 našel Bazerdžan.
Stisnjena za izložbo očarljivih kovinskih okvirjev, popisanih z verzi sevdalink, se je konceptualna trgovina postavila ob bok tradicionalnim bazarcem, ki pričajo o bogati zapuščini Sarajeva in se upirajo vztrajnim nagonom sodobnega časa. Toda, čeprav majhen, se je Bazerdžan podal na pot z veliko misijo. V želji, da bi ohranil preteklost in kulturo BiH pred trdnim primežem pozabe, je okoli sebe zbral lokalne talente, obrtnike, umetnike in posebneže ter v letih, ki so sledila, prepletel navdih tradicije v edinstveno simbiozo z inovativnostjo, tehnologijo in pečatom današnjega časa. V mislih njegove ustanoviteljice Zane Karkin je ideja o Bazerdžanu zorela počasi, še posebej pa bo odmevala ob vrnitvah v Sarajevo s svojih potovanj. Takrat bi se ob sprehodu po ulicah domačega mesta še bolj boleče zavedla vpliva globalizacije in propada tradicije, ki jo ugrabi generična plastika brez zgodbe in duše. »V mestu s tako bogato in raznoliko zgodovino je postalo skoraj nemogoče najti nekaj aventičnega in posebnega,« pripoveduje Zana in se spominja trenutkov, ko je bil Bazerdžan šele misel.
Namesto da bi stala križem rok in čakala, da se nekdo drug ukvarja s tem, kar jo muči, se je odločila, da bo sprememba ona sama. Da bi Sarajevu ponudila nekaj dragocenega, je okoli sebe zbrala ekipo predanih kreativcev, svobodnih umetnikov in neodvisnih oblikovalcev in v tej harmoniji in povezanosti je Bazerdžan postal spomenik entuziazma, neumornega iskanja idej in strasti, ki se upira predaji monotonije in pesimizma. Bazerdžan je v skupnost povezal tudi usnjarje, zbiralce in predelovalce volne, krojače, obrtnike vseh vrst, katerih neumorne roke še pomnijo znanje nekih preteklih časov in tako ponudil priložnost lokalnim skupnostim na podeželju, za katere je komaj komu mar. V hitro spreminjajočem se svetu, ko stvari izgubljajo vrednost, globalizacija pa golta avtentičnost, se je Bazerdžan odločil narediti spremembo in pokazati, kaj pomenita trajnost in družbeno odgovorno poslovanje v polnem pomenu teh besed. Slavljenje lepote lokalne ustvarjalnosti, brezhibna izdelava, prepletena s starim rokodelskim znanjem, naravni materiali znanega izvora in vztrajanje, da ima vsak predmet posebno zgodbo, je postalo del njegove filozofije. Vse skupaj je povzel slogan “For Sarajevo, with love” .
V srcu Bazerdžana je sodelovanje. »Je veliko več kot prostor za nakupovanje, je hub, ki združuje pridne in nadarjene posameznike, pri čigar ustvarjanju sodelujemo že od vsega začetka,« pojasnjuje Zana in dodaja: »Verjamemo v dobre izdelke, bolj kot v to, pa verjamemo v ljudi, ki delijo naše vrednote.« Naj gre za mlade umetnice iz Sarajeva, ki oblikuje nakit, do nepopravljivega obrtnika Ibra, ki je marljivo izdeloval usnjene torbe ali do skupine žena, ki v kakšni zakotni vasi pletejo, šivajo in vezejo narodne noše, vsak v Bazerdžanu ima svojo vlogo in svoj nesporen prispevek, kot rezultat pa nastajajo unikati v ekskluzivnih omejenih kolekcijah. Poleg vrednot in načel, od katerih ne odstopa, pa se oaza kreativnosti na Baščaršiji od drugih razlikuje tudi po tem, da oblikuje lastno linijo oblačil in modnih dodatkov. V rokah inhouse ekipe Bazerdžan Wear predstavlja pravo meko kreativnih idej, ki odseva raznoliko bogastvo individualnih talentov, pa tudi moč predanosti in timskega dela, skozi katere se zgodovina in tradicija prepletata z današnjim dnem na neverjetno inovativne načine.
Omenili bomo le nekatere. Da bi ohranila spomin na svoje stare starše, s katerimi je odraščala v Jajcu, ter dragocen del naše skupne zgodovine, je Ina Čano oblikovala kolekcijo oblek in majic, okrašenih z ornamenti, ki jih navdihujejo tradicionalne tetovaže bosanskih katoličank. Obred tetoviranja, imenovan “sicanje” ali “bocanje”, se je izvajal z risanjem motivov z iglo, ogljem in medom, značilni motivi tetoviranja v času invazije Otomanskega cesarstva pa so postali simbol upora, ohranjanja verske pripadnosti ter duhovne in kulturne identitete. V Inini kolekciji za Bazerdžan so postale okras na oblačilih, a tudi simbolni opomin na zgodovino in raznolikost kulturnih identitet. V drugi zbirki je svoje mesto pod sojem žarometov našla bosančica, skoraj pozabljena različica bosanske pisave, ki se je uporabljala v srednjem veku, kultna sarajevska mestna hiša Vijećnica in impresiven spomenik bitki pri Sutjeski na Tjentištu. Duhovita ekipa Bazerdžan se je poklonila tudi mitskim bosanskim vilam, mladi umetnik Kemil Bekteši pa je svojo kolekcijo v zemeljskih tonih posvetil antični butmirski kulturi, neolitski kulturi, ki se je razvila ob bregovih reke Bosne in katere umetniške in obrtne sposobnosti še danes navdihujejo. V sodelovanju z ženskami iz folklornega ansambla “Modrački mornari” iz vasi Šerići so za Bazerdžan nastale obleke po navdihu tradicionalne muslimanske noše iz Podrinja, ročno izdelane iz pletenega blaga in okrašene z izvezenimi cvetličnimi motivi, priljubljena znamka Werkstatt pa je za Bazerdžan ustvarila ekscentričen kovinski nakit popisan z verzi sevdalink. Seznam bi se lahko nadaljeval v nedogled.
Poleg avtentičnih simbolov Bosne in Hercegovine, na katere rad spominja, Bazerdžan združuje res izjemne posameznike, ki spodbujajo vso rapsodijo talentov in znanj, predvsem obrtniškega, ki pogosto balansira na marginah pozabe. S posebno toplino v Zaninem glasu se spominja usnjarja Ibrahima Kazaziča, čigar pridne roke so izdelovale vse usnjene torbe do zadnjega diha. »Ibra pogrešamo,« pravi Zana, »pa ne samo zato, ker je moral biti pri njem vsak šiv brezhiben, ampak tudi zaradi njegove poslovne etike, ki jo danes le redko srečamo. Ibro bi vnaprej vedel, katera naša ideja ne bo dobro izgledala in bi nam to jasno povedal, a besedna zveza ‘premik rokov’ v njegovem besednjaku ni obstajala.” Po Ibrovem odhodu je njegov posel prevzela družina iz Visokega, ki se že generacije ukvarja s strojarstvom. In ko smo že pri čarih starih obrti, se na policah Bazerdžana skriva tudi nakit ELIRD, ki so ga ustvarile pridne roke Ene Mulavdić in Ebrahima Mohammadiana. Ena in Ebrahim v svoji delavnici na Baščaršiji ustvarjata čudovit fantazmagorični nakit s prepletanjem kar tridesetih različnih obrti, med katerimi so nekatere, tako kot tehnika intarzije negativ, izjemno stare in redke. Osupljiv nakit izdeluje tudi umetnik Benjamin Kavazović, ki na edinstven način povezuje kiparstvo in oblikovanje, da bi s svojim delom posredoval vsa čustva, ki nas povezujejo v ljudskosti.
Zaradi vseh talentov, ki jih je zbral pod isto streho, je Bazerdžan v začetku lanskega leta dobil prizidek – sestrsko konceptualno trgovino v prvem nadstropju stanovanja v eni najbolj prometnih sarajevskih ulic, na Titovi. V ambientu, prežetem s čudovitimi kosi pohištva podjetja Zanat iz Konjic, ki je tradicionalno rezbarstvo dvignilo na svetovno raven, se nahajajo skrbno izbrani modni kosi bosanskohercegovskih oblikovalcev, umetnine, nakit, detajli namenjeni dekorju in še marsikaj. Celotna filozofija je sledila tej izvirni zamisli. Ustvariti prostor, kjer čas teče počasneje in imajo stvari vrednost.
For Sarajevo, with love. Ker nikakor drugače niti ne gre.