Filmi, ki so najbolj varovana skrivnost BAFTA nagrad

Vedno sem rada spremljal neposredne prenose filmskih, televizijskih in glasbenih nagrad. To je ena mojih najljubših poznonočnih televizijskih dejavnosti, še posebej, ko sovpada z mojo zvesto prijateljico – nespečnostjo. Zelo rada spremljam to ravnotežje med glamurjem in nervozo, med pripravljenimi govori in spontanimi trenutki, ki popestrijo prenos v živo. BAFTA nagrade pa so mi bile vedno posebej pri srcu, ne le zaradi britanske elegance in dry humorja, temveč tudi zato, ker pogosto prinašajo nekaj nepredvidljivega.

Nekonvencionalni trenutki na BAFTA-i so med mojimi najljubšimi. Spomnimo se Jeffa Goldbluma, klavirja in pesmi As Time Goes By, Ariane DeBose in njenega post-hamiltonskega rapa, s katerim se je tisti večer poklonila nominirankam, še posebej je izstopala vrstica: “Angela Bassett did the thing / Viola Davis, my Woman King.”, ter sinočnja izvedba pesmi 500 Miles, s katero je David Tennant odprl slovesnost in jo zapel s kopico zvezdnikov iz občinstva, se bodo gotovo zapisali v zgodovino. Če jih še niste videli, je YouTube “is your friend”, le nekaj klikov kasneje se boste glasno smejali, tako kot jaz, saj se bodo na vašem zaslonu vrteli posnetki teh ikoničnih trenutkov.

Takšnih trenutkov je veliko in zagotovo so glavni razlog mojega gledanja slovesnosti, obstaja pa še en razlog, ki ni zabaven, je pa pomemben. Poleg zabave, BAFTA nagrade, za razliko od oskarjev, zlatih globusov ali Critics Choice Awards, pogosto kljubujejo pričakovanjem in nagrajujejo filme, ki morda niso prevladovali v kino blagajnah, a so pustili globok umetniški vtis. Zaradi te subverzivne narave so nepredvidljive in ​​osvežujoče. Velikokrat se zgodi, da ravno BAFTA obrne tok oskarjevskih napovedi in izpostavi dosežke, ki so morda šli izpod radarja širšega občinstva.

Čeprav so BAFTA nagrade pogosto merilo za oskarje, se ne bojijo zaiti z uhojene poti. Prav ta pogum, da prepoznajo in nagradijo manj znane filme, jih dela posebne. Zame je ogled BAFTA podelitve postala najljubša tradicija, saj med drugim izvem nekaj dodatnega o filmih preteklega leta in jih zagotovo dodam na svoj seznam ogledov. Letos sem prehitela podelitev nagrad, gledala sem že film Conclave in bila navdušena. Odlična drama, z odlično igralsko zasedbo, pa tudi videti je čudovito. Že dolgo nisem videla tako dobre drame in zelo sem vesela, da je BAFTA priznala film in mu podelila nagrade za najboljši film, najboljši britanski film, najboljši scenarij in najboljšo montažo. Kateri filmi pa so pred filmom Conclave prejeli BAFTA nagrade, a šli “izpod radarja”? Preberite v nadaljevanju.

Secrets & Lies

Secrets & Lies je britanska drama iz leta 1996 v režiji Mika Leigha. Film spremlja Hortense, uspešno temnopolto oftalmologinjo, ki se po smrti svojih posvojiteljev odloči poiskati svojo biološko mamo. Njeno potovanje razkrije vrsto družinskih skrivnosti in laži, ki so oblikovale življenja likov. Ta film je znan po svoji realistični in čustveni zgodbi ter izjemni igralski izvedbi, še posebej Brende Blethyn, ki je bila za vlogo Cynthie Purley nominirana za oskarja. Film je prejel številne nagrade, med drugim zlato palmo na festivalu v Cannesu in BAFTA nagrado za najboljši britanski film.

Secrets & Lies

Film obravnava teme družine, rase, razrednih razlik in identitete ter odpira vprašanja o tem, kaj pomeni biti družina in kako se soočiti s težkimi resnicami iz preteklosti. Secrets & Lies je močan in ganljiv film, ki vas bo spodbudil k razmišljanju o lastnih družinskih odnosih in skrivnostih.

The Artist

The Artist je črno-beli nemi film, ki je osvojil srca občinstva in kritikov po vsem svetu. Film je postavljen v Hollywood v dvajsetih letih 20. stoletja in spremlja zvezdo nemih filmov Georgea Valentina (Jean Dujardin), čigar kariera začne upadati s pojavom zvočnih filmov. Njegova usoda se prepleta z usodo mlade plesalke Peppy Miller (Bérénice Bejo), ki je za razliko od njega uspešna v novi filmski dobi.

The Artist

Ta film je prejel številne nagrade, vključno s petimi oskarji in sedmimi BAFTA nagradami. Med njimi je bila tudi nagrada za najboljši film, s čimer je The Artist postal prvi nemi film, ki je dobil to prestižno nagrado po letu 1929. Njegova izvirnost, šarm in nostalgično vzdušje so osvojili občinstvo in kritike, zaradi česar je postal eden najpomembnejših filmov 21. stoletja.

The Diving Bell and the Butterfly

The Diving Bell and the Butterfly je pretresljiva in navdihujoča biografska drama, ki temelji na spominih francoskega novinarja Jean-Dominiquea Baubyja. Film prikazuje njegovo življenje po tem, ko ga zadene možganska kap in ostane paraliziran ter se lahko sporazumeva le z mežikanjem levega očesa. Skozi njegov notranji boj in neverjetno moč duha film raziskuje teme svobode, lepote in človeške povezanosti.

Kar dela ta film poseben, je njegova vizualna in narativna inovativnost. Režiser Julian Schnabel uporablja subjektivno kamero, da gledalcem omogoči doživetje sveta iz perspektive protagonista, ujetega v lastnem telesu. Film je prejel BAFTA nagrado za najboljši prirejeni scenarij, kar je priznanje za izjemno uspešno priredbo Baubyjevih spominov na velika platna. The Diving Bell and the Butterfly je ganljiv in nepozaben film, ki vas bo spodbudil k dvomu o lastnem dojemanju življenja in njegovih možnostih.

This Is England

This Is England je britanski film iz leta 2006 v režiji Shanea Meadowsa. Postavljen v Anglijo leta 1983 film spremlja 12-letnega dečka Shauna (Thomas Turgoose), ki se pridruži skupini skinheadov, potem ko njegov oče pade v falklandski vojni. Film prikazuje, kako se znotraj te skupine prepletajo prijateljstvo, nasilje in ideologija ter kako na Shauna vplivajo različni člani skupine.

Film This Is England je znan po surovem in realističnem prikazu življenja v Angliji v osemdesetih letih prejšnjega stoletja ter po močnih izvedbah igralcev, predvsem Stephena Grahama v vlogi Comba. Film je prejel več nagrad, vključno z BAFTO za najboljši britanski film.

The Constant Gardener

The Constant Gardener je britansko-nemški dramski triler iz leta 2005 v režiji Fernanda Meirellesa. Film je priredba istoimenskega romana Johna le Carréja. Film spremlja Justina Quaya (Ralph Fiennes), britanskega diplomata, katerega žena Tessa (Rachel Weisz), aktivistka, je umorjena v Keniji. Justin se loti preiskave, da bi odkril resnico o njeni smrti, kar ga popelje v svet korupcije in farmacevtskih goljufij.

The Constant Gardener

Film je bil pohvaljen zaradi kompleksne zgodbe, režije, igre in čudovite fotografije. Prejel je več nagrad, vključno z BAFTA nagrado za najboljšo igralko v stranski vlogi (Rachel Weisz).

The Last King of Scotland

The Last King of Scotland je britanski zgodovinski dramski film iz leta 2006 v režiji Kevina MacDonalda. Film je priredba istoimenskega romana Gilesa Fodena in govori o resnični življenjski zgodbi ugandskega diktatorja Idija Amina skozi oči njegovega osebnega zdravnika, mladega škotskega zdravnika Nicholasa Garrigana. Film je znan po močni igri Foresta Whitakerja, ki je upodobil Idi Amina in za vlogo prejel številne nagrade, vključno z oskarjem za najboljšega igralca in BAFTO za najboljši britanski film. Poleg Whitakerja v filmu igrajo James McAvoy, Kerry Washington in Gillian Anderson.

Fish Tank

Fish Tank je britanski dramski film iz leta 2009 v režiji Andree Arnold. Film spremlja življenje petnajstletne Mie (Katie Jarvis), uporniške najstnice, ki z mamo in mlajšo sestro živi v naselju socialnih stanovanj v Essexu. Vse se spremeni, ko v njuno življenje vstopi mamin novi fant Connor (Michael Fassbender).

Fish Tank

Film je znan po realističnem in surovem prikazu življenja v revnih predmestjih Anglije ter po močnih igralskih vlogah, predvsem Katie Jarvis, za katero je bila to prva igralska vloga. Fish Tank je prejel BAFTA nagrado za najboljši britanski film.

Under the Skin

Under the Skin je znanstvenofantastični film iz leta 2013 v režiji Jonathana Glazerja. Film spremlja vesoljko (Scarlett Johansson), ki prevzame človeško podobo in se odpravi iskat moške na Škotskem. Skozi njeno perspektivo film raziskuje teme identitete, človeške narave in odtujenosti. Kar dela ta film posebnega, sta njegova vizualna estetika in vzdušje. Glazer uporablja minimalističen pristop, ki v gledalcu ustvarja nelagoden in moteč občutek. Film je poln simbolike in metafor, kar pušča prostor za različne interpretacije.

Čeprav ni bil komercialna uspešnica, je film Under the Skin prejel pohvale kritikov ter več nagrad, vključno z BAFTO za najboljši britanski film. Danes velja za kultno klasiko in enega najzanimivejših znanstvenofantastičnih filmov zadnjega desetletja.

Vera Drake

Vera Drake je britanski film iz leta 2004 v režiji Mika Leigha. Film, postavljen v petdeseta leta prejšnjega stoletja v London, spremlja življenje Vere Drake (Imelda Staunton), navidezno običajne ženske, ki dela kot čistilka in v prostem času na skrivaj pomaga ženskam prekiniti nosečnost. Film prikazuje njeno dobroto in sočutje, a tudi hude posledice njenih dejanj, ko je njena skrivnost razkrita.

Vera Drake

Vera Drake je znana po svojem realističnem in ganljivem prikazu življenja v povojni Angliji ter po izjemni igri Imelde Staunton, ki je za svojo vlogo prejela BAFTA nagrado za najboljšo igralko. Film je prejel še dve BAFTA nagradi in zlatega leva na beneškem filmskem festivalu.

Little Miss Sunshine

Little Miss Sunshine je srčkan in ganljiv indie film iz leta 2006, ki spremlja disfunkcionalno družino Hoover na njihovem potovanju v Kalifornijo, kjer se njihova hči Olive udeleži lepotnega tekmovanja. Film je znan po svojih značilnih likih, duhovitih dialogih in topli zgodbi o družini in sprejemanju.

Little Miss Sunshine je prejela številne nagrade, vključno z dvema oskarjema – za najboljši izvirni scenarij in najboljšo stransko vlogo (Alan Arkin). Osvojil je tudi BAFTO za najboljši izvirni scenarij.