Čemu se morate izogibati, če imate atopično kožo
Tena Razumović Žmara20 aprila, 2025
Preden sem izvedela, kaj pomeni živeti z atopično kožo, sem bila prepričana, da je “občutljiva koža” le marketinški trik za prodajo dražjih krem. In potem so me postavili na laž: prijatelji, družina, njihovi otroci – in cela nova dimenzija nege in rutine, ki je dotlej nisem razumela. Atopijski dermatitis pri odraslih? Sploh nisem vedela, da to ni samo otroška bolezen. A izkazalo se je, da to ni nič nenavadnega in da tisti, ki se s tem ukvarjajo, vsak dan bijejo pravo malo vojno s parfumi, detergenti, volno, soncem, suhim zrakom in celo vodo. Da, z vodo.
Atopična koža, kot sem hitro ugotovila, ne mara tistega, česar večina od nas sploh ne opazi. Klor v vodi? Pekel. Grobe brisače? Katastrofa. Dišeči mehčalci? Sovražnik številka ena. Če imate prijatelja z atopijskim dermatitisom, ste verjetno že bili priča trenutku, ko zavoha parfum nekoga in se avtomatsko začne praskati – saj je zanj to dobesedno napad na kožo. “Atopična suha koža zahteva specifičen pristop. Svetujem samo bombažna oblačila, doma ne pregrevamo prostora in uporabljamo vlažilec zraka, priporočam prhanje v mlačni vodi, zelo pomembno je, če se lahko kupite tuš, ki filtrira klor,” pravi dr. Dinko Kaliterna, dermatovenerolog.
“Za atopično kožo je značilno pomanjkanje NMF, ceramidov in lipidov v koži oziroma oslabljena barierna funkcija. Zaradi tega je povečana transepidermalna izguba vode (posledično do dehidracije in opazne suhosti kože), hkrati pa povečano prodiranje zunanjih dražilnih snovi, alergenov in mikroorganizmov, kar je sprožilec za razvoj vnetnega procesa in občutljivost kože,” pojasnjuje dr. Nika Franceschi, specialistka dermatologije in venerologije.
Ko atopijski dermatitis prizadene otroke, je to posebna drama. Koža, ki je že na začetku tanjša in bolj občutljiva, skupaj s srbečico, ki nikoli ne preneha, pomeni, da starši postanejo detektivi, dermatologi in terapevti hkrati. Kreme se mažejo ritualno, pred spanjem si nadenejo rokavice, posteljnino perejo na posebnem programu, igra v pesku pa se pogosto konča s solzami. Najbolj pa me fascinira, kako otroci razvijajo svoje male trike – namesto praskanja drgnejo roke ob mrzle ploščice ali se naslonijo na mrzla okna. Če atopična koža ne mara toplote, ji je treba dati ravno nasprotno – mraz in vlago.
“Praskanje kože povzroča poškodbe, ki ustvarjajo ugodne pogoje za razvoj sekundarnih okužb. V primeru bakterijskih okužb se zdravljenje izvaja z antibiotiki. Okužbe pa so lahko tudi virusne, med katerimi je posebej nevarna okužba z virusom herpes simplex. Pojavijo se skupinski mehurčki, najpogosteje na predelih kože, ki so trenutno ali so bili pred kratkim prizadeti z ekcemom, pogosto se razvije tudi povišana telesna temperatura. V takšnem primeru je ključnega pomena, da se takoj poišče zdravniška pomoč, saj je tovrstna okužba lahko zelo nevarna, če se ne zdravi,” opozarja dr. Nika Franceschi.
Po drugi strani pa odrasli z atopijskim dermatitisom razvijejo skoraj vohunske sposobnosti preživetja. Če si z njimi delite stanovanje, boste vedeli, da so vsa mila in geli za prhanje pod strogim selekcijskim postopkom. Nakupovanje oblačil? Samo bombaž, brez etiket ali grobih šivov. Zima? Sezona fizičnega in duševnega preživetja. Medtem ko večina ljudi brezbrižno izbira kozmetiko glede na vonj in dizajn stekleničke, oni ure in ure preučujejo sestavine, saj lahko ena napačna izbira pomeni tedne rdečice, luščenja in neznosne srbečice. “Zelo pomembna je uporaba nežnih tekstur, losjonov za telo, bogatejših negovalnih tekstur, ki jih lahko primešamo negovalnim oljem. Kože po prhanju ne drgnemo grobo in na silo z brisačo, temveč jo nežno popivnamo in takoj namažemo z losjonom ali kremo,” opozarja dr. Kaliterna.
Photo: Brittney Weng
Vprašanje, ki se vedno znova pojavlja – ali sploh obstaja “najboljša krema”? Odgovor je pravzaprav – zapleten. Kar za nekoga dela čudeže, lahko za drugega povzroči še večji kaos. A pravilo je vedno isto: manj je več. Brez parfumov, brez alkohola, brez nepotrebnih dodatkov. Najbližje univerzalnemu priporočilu so bogate mehčalne kreme in balzami, ki ustvarijo zaščitno plast, in če v sestavi opazite karitejevo maslo, pantenol, ceramide ali ureo (v blagih koncentracijah), ste na pravi poti. “V ta losjon lahko kanete nekaj kapljic olja in jih po potrebi uporabljate skupaj ali posamezno. Koža ne sme biti suha, zato se izogibajte vsakršnemu izpostavljanju soncu ali solariju, saj dodatno poškoduje kožo,” pravi dr. Kaliterna.
Najpomembnejše, kar sem se naučila iz tesnega stika z atopično kožo? Da je vse stvar navade in prilagajanja. Tuširanje je kratko in z mlačno vodo. Brisača? Tapkaj, ne drgni se. Kreme? Povsod in vedno, brez izjeme. Detergenti? Nevtralni, brez agresivnih vonjav. In kar je najpomembnejše – stres je sovražnik številka ena. Atopična koža ne mara napetosti in zelo jasno pove, kdaj je človek “v škripcih”. “Atopijsko kožo je treba negovati tudi od znotraj – potrebno je nadomestiti linolensko kislino, pri čemer je olje svetlina (nočnica) odličen zaveznik. Dati se lahko tudi spojina MSM z glukozaminom, ki povečuje vlažnost kože. Lahko bi rekli, da gre pri vsem tem za prehrano kože od znotraj in od zunaj,” pojasnjuje dr. Kaliterna.
“Pri nahranitvi kože od znotraj navzven morda najbolj pomagajo poparki. So zelo dobri spodbujevalci kože, ki koži zagotavljajo vlago. Pomagajo tudi hialuronska kislina, biostimulator in kolagen,” nadaljuje dr. Kaliterna. “Najučinkovitejši tretmaji za suho kožo so na splošno peptidi, ki jih dajemo doma z injekcijami. Bakrovi peptidi, na primer, so povsem druga dimenzija. Intravenski eksosomi, ki se dajejo pod zdravniškim nadzorom, so lahko zelo učinkoviti. Nekateri celo menijo, da je to najuspešnejše zdravljenje. Dobre učinke opažajo tudi tretmaji s plazmo (včasih imenovano četrto agregatno stanje) in laserski tretmaji, ki stimulirajo kožo, regeneracijo in obnovo.”
“Česar atopijska koža nikakor ne mara, so izdelki na osnovi vitamina A, pilingi, različne abrazivne metode ter izdelki, ki vsebujejo alkohol in druge agresivne sestavine. Sintetična oblačila prav tako niso primerna, kot tudi ne kreme, ki izsušujejo kožo oziroma niso dovolj hranilne. Pomembno je poudariti, da globinsko čiščenje obraza ni priporočljivo pri negi atopijske kože, saj lahko povzroči draženje in poslabša stanje. Namesto tega lahko nežni postopki odstranjevanja odmrlih kožnih celic pripomorejo k boljši absorpciji vlažilnih krem. Agresivni tretmaji se za atopijsko kožo vsekakor ne priporočajo,” zaključuje dermatovenerolog dr. Dinko Kaliterna.
Dr. Nika Franceschi poudarja: “Obstajajo različni alergeni, torej sprožilci alergijskih reakcij, na katere se lahko oseba odzove z atopijskim dermatitisom. Ti so lahko prehranski (vneseni s hrano) ali inhalacijski (vdihani). Najpogostejši so mleko, jajca, soja, pšenica, arašidi, ribe (prehranski), nato pršice, plesni in pelod (inhalacijski). Otroci pogosto reagirajo na določene vrste hrane, zato bodite na to še posebej pozorni. Dražilci niso nujno vedno alergeni, lahko gre tudi za t. i. atopične dražljaje, ki ob stiku povzročajo srbenje in draženje. To so na primer groba tkanina (kot je volna), hladen in suh zrak, parfumi, potenje. Poskusite skupaj z zdravnikom ugotoviti, kateri dražilci povzročajo neprijetne reakcije kože, in vprašajte, kaj lahko storite, da se jim izognete. Na primer, če so pršice glavni sprožilec ekcema, lahko ukrepate tako, da perilo perete v vroči vodi, odstranite oblazinjeno pohištvo in preproge.”
Na koncu se morda sliši, kot da atopična koža zahteva vojaško disciplino, a vse se spušča na preprosto formulo: poslušaj jo in je ne izzivaj. Dobra rutina, ustrezna nega in malo potrpljenja – in življenje z atopijo je lahko znosnejše. Če boste kdaj želeli podariti parfum nekomu, ki se s tem spopada, je bolje, da se odločite za nekaj drugega – na primer za izjemno nežno kremo brez vonja. Verjemite mi, hvaležni vam bodo bolj, kot si lahko predstavljate.
Photo: Angelica Echeverry