Našla sem nov najljubši način za pomiritev živčnega sistema in povrnitev osredotočenosti
Sonja Knežević
28 oktobra, 2025
Sonja Knežević
28 oktobra, 2025
Ali ste vedeli, da lahko samo 45 min ustvarjanja znatno zniža raven kortizola v krvi? Raziskovalci na Drexel univerzi v Pensilvaniji so ugotovili, da ustvarjalno izražanje zmanjšuje raven stresnega hormona pri kar 75% udeležencev. Verjamem, da je to dejstvo, ki ga lahko potrdi vsak, ki je vsaj enkrat posvetil čas ustvarjanju umetnosti. Ko sem bila mlajša, sem uživala v risanju in slikanju, preizkušanju različnih umetniških medijev in izgubljanju v svetu linij, barv in tekstur. Ker pa za svoj poklic nisem izbrala likovne umetnosti, sem v odraslem življenju potrebovala veliko časa, da sem spoznala, da se lahko še vedno ukvarjam z umetnostjo, tudi če na koncu “nimam nič” od tega. Nekega dne sem preprosto začutila močno potrebo po slikanju – zdelo se je, da so me bele stene v stanovanju izzvale – zato sem kupila platno, barve, ugasnila in umaknila vse motnje in se posvetila svojemu delu. Vsaka poteza čopiča je bila kot meditacija in s Pink Floyd komadi v ozadju, ki so trajali več kot deset minut (zelo nenavadno za moj kratek razpon pozornosti), je bilo, kot da sem dobesedno začutila, kako se moj živčni sistem resetira. Nisem čutila pritiska, nelagodja in tesnobe, ki običajno obarvajo moj vsakdan. In tako sem odkril koncept art terapije.
Art ali umetniška terapija je oblika psihoterapije, ki jo je leta 1942 uvedel britanski umetnik Adrian Hill, ki uporablja umetniško izražanje kot način terapevtske komunikacije in samoizražanja. Umetniška terapija poteka v formalnem okolju, kjer licencirani terapevt pomaga pacientom premagati travme, stres, vedenjske motnje in druge težave. Integrativna umetniška psihoterapija je oblika terapije, ki uporablja ustvarjalne procese za raziskovanje potlačenih čustvenih in duhovnih tem. Preprosto povedano, ta vrsta terapije združuje pristope iz psihologije, umetnosti in duhovnosti za spodbujanje globljega procesa osebne rasti in preobrazbe.
Čeprav je to dobro znana metoda psihoterapije, ki postaja vse bolj priljubljena v naši državi, danes vedno več ljudi odkriva, da vsi ne potrebujejo formalnega okolja in prisotnosti terapevta, da bi uživali v koristih, ki jih lahko imata umetniška terapija in ustvarjalnost na naše duševno zdravje. Ustvarjalne prakse, kot so slikanje in kiparstvo, lahko zmanjšajo stres in tesnobo, ustvarjanje pa lahko pozitivno vpliva na našo samozavest. Zato se danes veliko ljudi odloči za umetniške delavnice, kjer cilj ni ustvariti mojstrovino, temveč uživati v samem procesu ustvarjanja, stran od vseh drugih motenj in vsakodnevnih stresov.

Cora Pursley
Mia Marić, ustanoviteljica likovne delavnice Create & Meditate v Sveti Nedelji, meni, da ustvarjalnost v njenih delavnicah dejansko služi kot način materializacije čustev. “Vprašanje je, ali je čustvo le pika ali barva, ki preplavi celotno platno? Je koničasto ali zaobljeno, temno ali svetlo? Takšna vprašanja vodijo naš um k temu, da ‘prebavi’ to čustvo in s tem do možnosti, da ga razrešimo,” mi pojasnjuje Mia. “Ko čustvo deluje kot blokada naše podzavesti ali energijskega telesa, lahko ustvari različne težave. Soočiti se s tem čustvom in ga ‘pustiti skozi’ skozi telo, prinaša olajšanje in mir.” Mia je po poklicu grafična oblikovalka, ki se že petnajst let uči in prakticira meditacijo. Na idejo o ustanovitvi delavnice Create & Meditation, ki je oblika umetniške terapije, je prišla, ko se je odločila, da bo združila svoje dve veščini. Delavnica se začne z meditacijo, katere cilj je očistiti um in osredotočiti pozornost na svoje telo, ki, kot pravi Mia, “pomeni ogromno za naše duševno zdravje”. Potem sledita meditativno slikarstvo in umetniška terapija. “Udeleženci se najbolj veselijo tega dela, dokler ne ugotovijo, da morajo svoja čustva izraziti na praznem listu papirja. Morajo ga pobarvati: je veliko ali majhno, črno ali rdeče, prozorno ali gosto? Tu se začne notranji boj, soočenje in priznanje,” pojasnjuje Mia. “Delovanje, oziroma dejanje ustvarjanja, prinaša olajšanje. Barva, ki prvič pade na papir, se lahko sčasoma spremeni ali preraste v nekaj povsem drugega. Na koncu se pogovarjamo o tem, kaj nam delo govori, in skozi to dobimo odgovore o našem notranjem stanju na drugačen, bolj intuitiven način.”
Prav ta materializacija občutkov je bistvo umetniške terapije. Ko smo preobremenjeni s čustvi ali v afektu, so naši občutki abstraktni. Cilj je prenesti jih v neko vrsto oblike, ne glede na to, kako izgleda, in tako olajšati soočanje z vsem, kar nosijo.” Vedno me razveseli tisto nepričakovano, na primer, ko nekdo pride z veliko žalostjo in se zaveda, da je to le maska, za katero se skriva strah pred svobodnim življenjem. Ali obratno, ko nekdo “veselo” živi sto na uro, v resnici pa beži pred tišino in se sooči s tem, kar boli. Takrat ima ustvarjalno izražanje zdravilno vlogo – seveda, če ustvarjamo iz občutka telesa in ne iz starih miselnih vzorcev. Zato z vprašanji spodbujam vsakega udeleženca, da išče odgovore skozi občutek fizičnega telesa,” mi pove Mia.
Santina Kuzmić, izobražena na področju osebnega razvoja in logoterapije, je ena od ustanoviteljic Kintsugi & Gin umetniških delavnic v Zagrebu in verjame, da sta likovna terapija in ustvarjalnost “dialog z dušo”. “Ko ustvarjam, ne iščem popolnosti, ampak resnico. Barva nato postane glas mojih občutkov in oblika postane odsev tega, kar se dogaja v meni. Misli se naravno umirijo, moje srce prevzame ritem in svet zunaj mene za trenutek utihne. V tistem trenutku nisem ‘jaz, ki nekaj počnem’, ampak ‘jaz, ki preprosto sem’,” mi Santina razloži, zakaj jo je umetnostna terapija sploh pritegnila.
Kintsugi, japonska starodavna umetnost, je izjemno specifična, saj gre za prakso popravljanja zlomljene keramike z lepljenjem kosov skupaj z zlatom, kar samo po sebi nosi močno sporočilo za tiste, ki se ukvarjajo s to umetnostjo. “Moč kintsugi umetnosti je v simboliki, v ideji, da se zlomljeno ne sme skriti, ampak mora ozdraviti in spremeniti v nekaj še lepšega. V tej preprosti, a globoki metafori se skriva bistvo logoterapije, terapevtske usmeritve Viktorja Frankla, ki uči, da lahko človek najde smisel tudi v trpljenju. Medtem ko logoterapija daje besedam prostor za iskanje pomena, Kintsugi ta proces izraža z rokami, gibanjem in tišino,” pravi Santina. Med vodenjem delavnic se Santina srečuje s številnimi obiskovalci, ki so pod stresom, žalujejo ali so zaskrbljeni, in ker jih opazuje od začetka do konca procesa, sem vedela, da lahko deli izkušnjo, ki dokazuje skoraj takojšen učinek umetniške terapije. “Med delavnico je udeleženka popravljala skodelico in ko je skrbno sestavljala koščke, je ugotovila, da simbolično zdravi svoj odnos z bližnjo osebo. Na koncu je tiho rekla: ‘Kot da sem spet sestavila samo sebe.’ Takšni trenutki jasno kažejo moč ustvarjalnega izražanja,” pravi Santina.

Cora Pursley
Če čutite, da zatirate čustva in želite najti način, kako jih izraziti, ali pa preprosto uživate v procesu razbremenitve uma in za kratek čas pozabite na vse obveznosti, bi lahko ustvarjalnost ali umetniška terapija bili prava rešitev. Pri takšnih dejavnostih je najpomembnejši proces in ne bi smeli čutiti pritiska, da morate ustvariti nekaj, kar bi lahko končalo v Louvru, saj je ključ v psihološkem učinku ustvarjalnosti in ustvarjanja. Tako kot takrat, ko smo v otroštvu ustvarjali umetnost samo zato, ker smo želeli, je danes to mogoče, rezultat pa je presenetljivo terapevtski.
Če vas zanima umetniška terapija na Hrvaškem, v Srbiji, Sloveniji in drugih državah v naši regiji, se lahko obrnete na izobražene artterapevte in psihologe, s katerimi boste šli skozi vsak korak procesa do zdravljenja. Po drugi strani pa, če preprosto želite videti, ali lahko umetniška terapija in ustvarjalnost pomagata vašemu duševnemu zdravju, lahko poskusite eno od ustvarjalnih delavnic, ki združujejo samorefleksijo in umetnost. Likovne delavnice same po sebi niso nujno umetniška terapija, lahko pa imajo terapevtski učinek. Prinašamo seznam.