Kako se spopasti z anksioznostjo in stresom med prazniki, odgovarja psihologinja

“V tem času je vedno gneča, ampak letos se ne frizirajo, kot da je novo leto, ampak kot da bo konec sveta,” mi pove soseda, lastnica frizerskega salona, ​​medtem ko peljeva otroke v vrtec. Predstavljam si te sveže pobarvane, lepo počesane glave v vrsti za konec sveta in se sprašujem, ali je morda že prišel. In ni mi treba iskati dosti dlje od lastnega dvorišča. En pogled in vse mi je jasno. Tudi jaz sem se te dni naročila k frizerju. Moji hčerki tudi.

Celo leto smo lahko razmršene in neurejene, a ne v božičnem času. V božičnem času mora biti vse popolno. Frizure brezhibne, okna pomita, hiše čiste, hladilniki polni. Vsi moramo biti srečni in navdušeni. Medtem ko sijočih obrazov, z nasmehi polnimi belih zob nazdravljamo vsemu kar je bilo in vsemu kar prihaja. Moramo le še nekako kupiti popolna darila za vse tiste, ki jih imamo radi, pa tudi za vse tiste, ki jim jih moramo, saj ima namreč zdaj vsaka pisarna in razred ter ožji krog, svojega Skrivnega Božička. Spotoma skočimo še do HNK na Hrestača, se poslikamo na drsališču na Zrinjevcu in seveda poskusimo tiste slavne Dubai fritule, kajti kakšen bi bil božič brez dubajskih fritul?

Kje potegniti črto?

Spomnim se, kako sem še pred nekaj leti zmagoslavno mislila, da je moja generacija premagala sistem, kako smo pogumno zapustile kuhinje, odvrgle predpasnike naših mam in babic, ki so se dneve pred božičem izgubljale v megli moke, gnetle na tone in tone testa ter natančno razporejale piškote in peciva na praznične krožnike. Me smo izbrale drugačno usodo, odšle smo v svet, pisan, bleščeč svet, poln druženj, večerij in sprejemov. In čudovitih pričesk. Toda svet nas je prevaral. Vrgel nam je bleščice v obraze, nas obsijal z lučmi, zavrtel v neskončnem vrtincu tako močnih občutkov in doživetij, da nam je postalo slabo. Zdaj se mi nekako zdi, da bi bil pravi privilegij zapreti se v kuhinjo z moko in valjarjem, umiriti misli s potapljanjem rok v testo.

Kako krmariti v tem morju čudes, ki jih prinaša ta mesec, zadnji v letu? Kako se zaščititi pred tem, da nas vse obveznosti, želje in pričakovanja preplavijo kot močan plimski val? Kako ločiti pomembno od nepomembnega, potrebno od odvečnega? Kako ohraniti ravnovesje in preprečiti, da bi naš “to do” seznam šel v neskončnost, vse v želji, da bi bili naši prazniki čim boljši, lepši, čim bolj veseli?

Ponastavimo praznike na tovarniške nastavitve

Za začetek bi se bilo morda dobro spomniti božičnin “tovarniških nastavitev”. Božič je čas za mir in počitek. Za druženje z družino in prijatelji. Za oddih od rutine in stresa našega vsakdana. Ta čas je zaznamovan s tradicijo, ki nas na več ravneh pomirja, spominja na nekatere stare, znane vzorce in poskrbi, da je naš svet predvidljiv in varen. Družina je skupaj, kar krepi občutek podpore in skupnosti, ta občutek pa je še posebej pomemben pri otrocih.

1/ Pretehtajte pričakovanja

S prvotno idejo o božičnih praznikih v mislih bo morda lažje ponovno oceniti svoja pričakovanja. Mora biti hiša res brezhibno čista? Ali moramo najti popolno darilo za vsakogar? In kaj se bo zgodilo, če bomo imeli namesto petih le dve vrsti peciva? Ali lahko, če smo preobremenjeni, izpustimo kakšno predpraznično druženje? Energija, ki jo imamo, ni neskončna, prav tako ne čas, s katerim razpolagamo. Če imamo ves čas občutek, da smo v tekmi s časom, da ničesar ne dosegamo, je to morda znak, da moramo nekaj spremeniti v načrtih in ciljih, ki smo si jih zastavili.

2/ Nihče ni popoln

K našim nerealnim pričakovanjem prispevajo tudi idilične božične podobe, ki nas spremljajo že od nekdaj. Pravljične zimske pokrajine in topli domovi, polni ljudi z nežnimi nasmehi, ki se imajo radi in objemajo ter pazijo drug na drugega. Zlahka si mislimo, da je pri vseh drugih vse čudovito in popolno, samo mi smo osamljeni in žalostni, le naša družina je za praznike v neskladju. A dejstvo je, da so prazniki in preživljanje časa z družino za marsikoga težki in pravi izziv. In kako pogosto se v lepo okrašeni hiši, ob praznični mizi, polni čudovitih okusov in vonjev, nenadoma dvignejo kakšni duhovi preteklosti in nam v spomin prikličejo zapletena in težka čustva iz otroštva, povezana z najbližjimi. Ali pa nas spomnijo na kakšne nam ljube in bližnje ljudi, ki jih ni več med nami in jih zelo pogrešamo.

3/ Prepoznajte in sprejmite negativna čustva

Kar nam lahko pomaga, če se znajdemo žalostni in osamljeni, je, da za začetek te občutke sprejmemo, pa naj bodo še tako “neprimerni” v dneh, polnih sreče in dobrega počutja. Če si damo prostor in čas, če si prisluhnemo, morda lahko naredimo nekaj, kar nam bo te tesnobne občutke vsaj nekoliko olajšalo. Morda potrebujemo le skodelico toplega čaja in dobro knjigo. Morda povabilo k bližnji osebi, s katero lahko iskreno spregovorimo o sebi. Mogoče najljubši stari božični film. Ali glasbo in ples.

4/ Premaknite svoje telo

Včasih pa nam je tako težko, da se zdi, kot da nam nič ne pomaga. V tem primeru lahko še vedno nekaj storimo. Lahko se osredotočimo na najpreprostejše stvari – poskrbimo, da se zdravo prehranjujemo, ohranjamo zdrave spalne navade in nikoli ne pozabimo na zelo pomembno potrebo po gibanju. Ko se vse zdi črno in brezizhodno ali ko je vsega preveč, obujte superge in preprosto hodite. Ali tecite. Odpeljite se s kolesom. Rolajte se. Karkoli, samo da se gibate. Še posebej, če je zunaj sončen dan. Tudi če to pomeni, da si pokvarite lepo praznično pričesko.