Vračanje k analognemu svetu je uradno eden glavnih trendov leta 2026.

Pred kratkim sem z mlajšim bratom brskala po spletnih trgovinah v iskanju dekoracije za dom. “Iščem analogo uro,” je izjavil moj sedemnajstletni brat – in iskreno mislim, da je to prvič v življenju, da sem slišala ta stavek. Vsi mi, ki smo odraščali nekoliko prej kot on, se dobro spomnimo ur s težkimi kazalci, ki so oddajale tako glasen tiktakajoč zvok, da v prostoru, kjer so bile, ni mogel nihče zaspati. On pa se je odločil, da bi bila prav ena takšna popoln okras za njegovo sobo – uporabljal bi jo kot budilko. Čeprav se ideja, da vsako jutro izklapljam alarm s pritiskom na uro na nočni omarici kot kakšna zvezda romantičnih komedij, sliši – no, romantično, si nisem mogla kaj, da ga ne vprašam:

Zakaj, saj imaš telefon? Namenil mi je enega tistih najstniških ‘ti nič ne razumeš’ pogledov.

Odrasli že dolgo izražajo zaskrbljenost glede mlajših generacij in njihovega odraščanja v svetu, obsedenem s tehnologijo. Iskreno verjamem, da je to zato, ker sami ne morejo izpustiti telefonov iz rok – ujeti v vrtinec AI posnetkov, lažnih novic in nivojev igre Candy Crush. Dolge razprave so tekle o tem, kako bodo mladi sploh osvojili osnovne življenjske veščine, se družili in kakovostno komunicirali, če bodo ves čas “viseli” na družbenih omrežjih. A izkazalo se je, da so težnje generacije Z pravzaprav ravno nasprotne od tistega, kar smo pričakovali: mladi, ki so odraščali z vsemi prednostmi tehnologije, se ji v resnici lažje (in raje) odpovejo. Glede na to, da sem kronično online že vsaj petnajst let, si lahko predstavljate moje presenečenje, ko sta mi brat in sestra razložila, da biti online ni več znak, da ste kul.

Povezano: Gen Z vrača naš najljubši način preživljanja petkovih in sobotnih večerov

Kul je imeti življenje, popolnoma odklopljeno od virtualnega.

Naš pogovor me je spodbudil, da sem se spomnila vseh analognih naprav, ki sem jih imela v življenju – naprav, ki jih oni morda sploh še nikoli niso videli, saj danes vse spravimo v en sam telefon (med njimi je, mimogrede, tudi analogna ura). Spomnila sem se svojega prvega mp3 predvajalnika s skoraj tisoč pesmi, obiskov videoteke in listanja filmskih katalogov, pa tudi rezanja fotografij iz modnih revij in ustvarjanja neke vrste prototipa Pinteresta. Preplavil me je nenavadno nostalgičen občutek, saj me je vse to nekoč osrečevalo na najbolj preprost način. Zdi se, da je v zadnjem času prav ta nostalgija v celoti zajela generacijo Z – tako moje vrstnike, ki se spominjajo naprav, ki so zaznamovale njihovo otroštvo (in virtualnih ljubljenčkov, ki že desetletja čakajo na obrok), kot tudi mlajše, ki imajo občutek, da so zamudili pomemben del tehnološkega razvoja. To je bil svet, v katerem sta online in offline življenje obstajala v skoraj popolni harmoniji. Imeli smo številne prednosti tehnologije: povezanost, spletno iskanje, zabavo – a hkrati smo znali jasno ločiti virtualni svet od resničnega. Danes, ko smo skoraj vsi kronično online in je meja med resničnim in digitalnim čedalje bolj zabrisana, se takšna razlika zdi skorajda utopična.

Povezano: Konačno sem našla način, kako ukrotiti svojo odvisnot od nenehnega scrollanja

Nagnjenost k analognemu

V preteklem letu sem na družbenih omrežjih ugotovila, da je eden največjih trendov v online svetu pravzaprav – biti offline. Ironično, kajne? Medtem ko neskončno scrollamo po feedih, nas bombardirajo s stotinami idej, kaj početi, da bi nehali scrollati. Od wellness retreatov, ki nas učijo, naj telefone pustimo za sabo in zgolj globoko dihamo – brez razmišljanja o kupu neprebranih sporočil, ki verjetno v tistem trenutku polnijo naš nabiralnik – do trendov “življenja, kot da so zgodnja 2000-ta”, vse je kazalo v smer odklopa in, kot so nam govorili prav na družbenih omrežjih, naj gremo ven in se – dotaknemo trave. Jasno je, da so ti trendi naša kolektivna reakcija na vse hitrejši razvoj tehnologije, ki se, kot zdaj vemo, morda že nekoliko izmika nadzoru. Leto 2025 je bilo zelo pomembno za tehnološki napredek, zlasti na področju umetne inteligence. ChatGPT in drugi klepetalni roboti so v manj kot 365 dneh postali del naše vsakdanjosti. Ob tem si ne moremo kaj, da se nebi spraševali, kam bo ta ista tehnologija šla v naslednjih 365 dneh.

Povezano: S spanjem obseden Gen Z je mimogrede odkril nekaj odličnih trikov za kakovosten spanec

Hannah Arendt je verjela v moč tehnologije, da ustvari svet, ki bo preživel posameznika, in v napredne naprave, s katerimi gradimo boljše pogoje za življenje prihodnjih generacij. Kljub temu, da tehnologije ni imela za inherentno slabo, je že sredi prejšnjega stoletja, ko je napisala “The Human Condition”, vedela, da največja nevarnost tehnologije tiči v tem, da nas lahko oddalji od resničnega sveta, skupnosti, pogovora, srečanj in nenazadnje – odgovornosti. Skratka, vsega, kar nas dela razumne človeške osebe. Njen največji strah danes klije v nas, saj skorajda fizično občutimo, kako hiper-povezanost negativno vpliva na naše duševno zdravje. Izraz brain rot ni dobil tega imena brez razloga. Ali ste vedeli, da znanstveniki napovedujejo, da bodo ljudje v naslednjih nekaj desetletjih popolnoma izgubili sposobnost pomnjenja? Nedavno sem prebrala to informacijo in se od takrat zavestno trudim, da si stvari zapomnim, kot da se ponovno pripravljam na kontrolno nalogo iz biologije. Zbrano in brez tehnologije.

Povezano: Kako mi je kvačkanje pomagalo pomiriti živčni sistem?

V tem vidim odhod v offline kot majhen upor. Subtilen odpor mlajših generacij proti tehnološko vse bolj nasičenemu svetu. Začelo se je kot teženje k digitalnemu detoksu, sproščanju in izbiri dejavnosti, ki niso strogo povezane z virtualnim svetom, a je preraslo v vrnitev k analognemu in napravam, ki niso vključene v vsak del našega življenja.

S takšnim razmišljanjem je naprava zgolj uporaben predmet, ne pa potni list za virtualni univerzum. 

Ko je vse, celo denar, postalo digitalizirano, smo se podali v iskanje otipljivega, nečesa, kar deluje resnično in človeško, pa smo to izgubili nekje med številnimi posodobitvami programske opreme. Najbolj preprost primer za to so analogni fotoaparati, ki so v zadnjih letih postali izjemno priljubljeni. So precej manj praktični od telefonov, a njihov čar leži prav v tem, da se moramo potruditi, da naredimo dobro fotografijo, da trenutek resnično doživimo in ga ujamemo, namesto da se zanašamo na “live” fotografije, ki jih lahko kasneje obdelamo. Pravzaprav je prepoznaven videz analognih fotografij postal sinonim za spontanost in iskrenost, tako da celo posnetke, ki jih naredimo s telefonom, obdelujemo z retro filtri, da bi priklicali tisti občutek čustvene povezanosti. Na družbenih omrežjih, predvsem na zloglasnem TikToku, v zadnjem času kroži trend “Analog Bag”, v okviru katerega uporabniki delijo vsebino svojih torb, posvečeno izključno življenju brez spleta. V njih so večinoma prav ti analogni fotoaparati, knjige, križanke, retro konzole in beležnice, pa celo zložljivi telefoni. Vsi ti aparati nam omogočajo, da ostanemo prizemljeni in pomirimo živčni sistem, obenem pa si vsaj za trenutek zatajimo, da še vedno lahko obstaja svet, v katerem nam ni treba vsega objaviti na spletu. Uporaba analogne budilke namesto mobilnega telefona je na primer dobra za spanje, saj nam omogoča, da ne spimo s telefonom poleg glave, kar zmanjša možnosti za pozno nočno skrolanje in jutranje seganje po telefonu takoj, ko odpremo oči. Letos sem poskusila screen time zamenjati z branjem in reševanjem križank in občutek je bil, kot da na svoje možgane nanašam vlažilni serum. Ti hobiji so počasni in me ne obremenjujejo, obenem pa prebujajo nek davno izgubljen občutek. Kot takrat, ko uspešno rešiš enačbo iz matematike. Brez kalkulatorja.

Povezano: 10 hobijev za vse, ki jim je pozimi dolgčas doma

Generacija Z več hodi, se druži in ukvarja s športom. Priljubljenost družabnih iger se je v zadnjih treh letih občutno povečala, medtem ko priljubljenost družbenih omrežij upada. Mlajše generacije skušajo začutiti svet brez virtualnih vplivov ter tehnologijo uporabljati kot praktičnega pomočnika, ne kot vir življenja. Leta 2025 je vse več ljudi nameščalo aplikacije za produktivnost, prek katerih lahko spremljajo razvoj svojih (analognih) hobijev. Koliko knjig smo prebrali, koliko korakov naredili in katere filme smo si ogledali, postajajo pomembnejše informacije od estetske kave, ki jo vsako jutro religiozno fotografiramo za Instagram story. Čeprav so analogne naprave in offline hobiji nedvomno v trendu, niso zgolj vprašanje mode, temveč subverziven odgovor na prevlado tehnologije v vsakdanjem življenju. In če je bilo preteklo leto leto digitalnega detoksa, ki je začelo hraniti naše afinitete do analognega, lahko le verjamemo (ali upamo), da bo naslednje leto tisto, v katerem bomo končno uspeli povrniti ravnovesje med online in offline svetom.