Teden mode v Almatyju: Novi modni red

Razmerje med “centrom” in “periferijo” je eno tistih precej zapletenih, večnih vprašanj, v katerih so politika, geografija, kultura, gospodarstvo izjemno tesno prepleteni, in ko je temu tako, veš, da tudi umetnost in moda nista daleč od tega pogovora. Medtem ko Pariz, Milano, London in New York še vedno očitno prevladujejo, ko gre za modne koledarje ter vzpostavljanje in narekovanje trendov, v zadnjih letih vse več pozornosti pritegnejo netradicionalni tedni mode, ki prinašajo lokalne zgodbe, tradicionalne tehnike in nekoliko bolj eksperimentalen pristop. Trendi zagotovo ostajajo rezervirani za metropole, od koder smo tudi vajeni prejemati vsa nova gibanja in najbolj sveže obsesije, in ni pričakovati, da bodo to mesto zasedla nekatera druga mesta, a vse bolj gotovo postaja, da si niti ne prizadevajo za to, ampak so daleč pred vprašanjem, kaj moda je in bi morala biti, kakšna je njena vloga in poslanstvo. To zavedanje nam prihaja iz nekaterih bolj ali manj pričakovanih, a zagotovo novih destinacij.

Tako je Kopenhagen Fashion Week že od samega začetka izstopal kot pionir trajnosti, s strogimi okoljskimi standardi, ki jih morajo blagovne znamke izpolnjevati za sodelovanje, s čimer je prestolnica postavila nova merila za modno odgovornost ne le zase in za blagovne znamke, temveč je zadala resno nalogo tudi drugim tednom mode. Bukarešta s svojim močnim DIY čutom usmerja pozornost predvsem na mlade oblikovalce, medtem ko berlinski teden mode odraža duh mesta – nekonvencionalen, politično ozaveščen in pogosto spolno fluiden, v katerem umetnost igra vse večjo vlogo. Novi akterji, kot sta Almaty in Taškent, se vse resneje vključujejo v globalni dialog, združujejo razkošno vizualno kulturo Srednje Azije ter združujejo tradicionalne tehnike in sodobni izraz, s čimer odpirajo prostor za narative, ki so bili do sedaj marginalizirani. Skratka, dogaja se tisto, kar je modna teoretičarka Catharina Rüß opredelila kot fragmentacijo in multipolarnost modne krajine, s čimer se končno na novo opredeljuje izraz “periferija”. Moda se ne ustvarja več le v globalnih “središčih” stila in okusa, temveč se o njej pogaja, se ji upira in jo na novo izumlja na tistih mestih, ki so nekoč veljala za “obrobje”. Prav v tej “pogajalski coni” med globalnim in lokalnim se nova moda ne le pojavlja, ampak postaja tudi politično in kulturno relevantna.

Bauyrzhan Shadibekov, CEO Fashion Week Almaty i Fashion Week Tashkent

Dokaz za to je nedavno končani teden mode v Almatyju v Kazahstanu, kjer so bile predstavljene kolekcije za sezono Pre Fall 2025–2026. V treh dneh je na modni pisti svoje kolekcije izmenjevalo 18 oblikovalcev, to sezono pa je bila vodilna inspiracija in tako rekoč krovna tema celotnega dogodka nenehno iskanje in reinterpretacija mode – kot procesa, ki se nikoli ne ustavi. Tako kot Escherjevo stopnišče je tudi ustvarjalnost neskončen proces, ki ni nikoli statičen. Kako pa je pravzaprav prišlo do tega, da se je teden mode, pred zdaj že petimi leti, v Almatyju sploh začel? “Iz notranje napetosti in občutka, ki je zahteval osvoboditev,” je brez oklevanja dejal Bauyrzhan Shadibekov, izvršni direktor tedna mode v Almatiju in Taškentu. “Po vsakem obisku modnih revij v Parizu ali Londonu sem to čutil še močneje: potrebo, da Srednja Azija spregovori, saj ima svoj glas, a ga ne slišijo. V celotni regiji imamo globoke kulturne kode, izjemno obrtniško znanje in novo generacijo oblikovalcev z edinstveno estetiko, vendar nimamo sistema, ki bi to podpiral ali omogočal rast. Tako se je rodila ideja za Visa Fashion Week – prostor, kjer lahko regija govori sama zase, v katerem je eden ključnih elementov nagrada Next Designer Award, ki jo podpira Visa. To ni le priložnost za nove oblikovalce, da predstavijo svoje delo – to so prava vrata v industrijo.”

Med gorovjem Transili Alatau, sovjetsko arhitekturo, nomadsko dediščino in modernostjo finančnega in luksuznega središča Bostandyk, kjer se nahaja hotel Ritz Carlton, kjer so potekale revije, Almatyju uspe združiti nezdružljivo, in prav to fino ravnovesje med tradicijo in modernostjo, med zgodovino in prihodnostjo je tisto, zakaj je kazahstanska modna scena neverjetno pristna. “Srednja Azija je šla skozi desetletja kulturnega izbrisa in homogenizacije, in to, čemur smo trenutno priča, je vrnitev k sebi. Ne gre za nostalgijo – gre za rekonstrukcijo. Ko oblikovalci uporabljajo okrasje, ne okrasijo le površine. Pravijo: ‘Vem, od kod prihajam.’ Naše tkanine, naši kroji, celo naš način šivanja – to niso le tehnike. To je jezik, ki govori, kdo si bil, kdo si zdaj in kam želiš iti,” pravi Bauyrzhan. Prav ta jezik, ki ga tukaj govori moda, ima sposobnost prevajanja identitete Srednje Azije v sodobnost. “Naša identiteta je večplastna – kot preproge, na katerih smo odraščali. Dialog med starodavnim in prihodnostjo. Današnji oblikovalci se ne bojijo odmakniti od dobesednih interpretacij ljudskega izročila. Namesto tega delajo s kontekstom, spominom in urbano estetiko. Na novo opredeljujejo ornament, tkanino, ženstvenost, telo – in to na globoko oseben, sodoben način.”

MANUKALEKSANYAN Pre- Fall 2025, photo: Epov Timur

Sedanjost ponuja obilo možnosti za ponatise, kaj šele prihodnost. Kakšno prihodnost predvidevate za srednjeazijsko modno sceno? “Mislim, da smo na pravi poti k ustvarjanju alternativnega modnega središča, ki ceni ne le trende, ampak tudi globino,” začne Bauyrzhan. Prostor, kjer je vizualni jezik zakoreninjen v kulturni zavesti. Kjer lokalno postane globalno, ne da bi pri tem izgubilo svoj pomen. Smo na začetku nečesa pomembnega. Da pa bo ta prihodnost trajnostna, moramo še naprej vlagati v izobraževanje, mlade oblikovalce in formate, kot je nagrada NDA-New Designer Award. Srednja Azija zagotovo ni več neznana točka na zemljevidu – postaja novo privlačno mesto.

Favoriti z Almaty Fashion Weeka:

Mariko (Kazahstan)

Potem ko je Mari Ayropyanyan predstavila svojo diplomsko kolekcijo Syunik in osvojila nagrado na Fashion Scout Armenia, nato pa še omenjeno NDA nagrado, je lansirala blagovno znamko Mariko, skozi katero nenehno raziskuje vprašanje identitete. Njen cilj je trajnostna moda, ki ima kulturno edinstvenost in odkrito naklonjenost organskim oblikam, naravnim materialom in zemeljskim tonom. Ideja kolekcije Dzi (kar v armenščini pomeni “konj”) je povezati dve domovini oblikovalke, Kazahstan in Armenijo, s skupnim povezovalnim elementom. Z vizualnim pripovedovanjem zgodb, v odtenkih med nebom in zemljo ter naravnimi materiali, kot so rafija, volna, bombaž in veliko lesa, oblikovalka izraža sintezo dediščine in inovativnosti.

MANUKALEKSANYAN (Armenija)

MANUKALEKSANYAN se ozira tudi na bogato kulturno dediščino, ki pa jo združuje z avantgardno estetiko in urbanim izrazom. Punk in rock kodeksi, grafiti, ulična kultura, oversized silhuete, nočni prostori, kjer zabava vedno traja, so elementi, ki so našli svoje mesto v njegovih kolekcijah, ki pogosto raziskujejo teme identitete, jezika in zgodovine ter jih na novo interpretira skozi sodobno oblikovanje. Nova kolekcija blagovne znamke MANUKALEKSANYAN je posvečena armenski abecedi, eni najbolj edinstvenih in najlepših na svetu. Z dodatki (ki so neposredni citati nekaterih črk iz abecede) teksture in oblike Manuk prenaša čarobnost armenskih črk in ustvarja nov jezik, ki je razkošen in pripoveduje zgodbo o armenski kulturi, identiteti in lepoti dediščine. Njegove oblike so tekoče, krojenje minimalno, materiali zapeljivi, dodatki neverjetni, zgodba, ki nam jo prinaša, pa se zdi kot tista z osprtim koncem, ki nenehno spreminja svojo obliko.

Tiko (Gruzija)

Gruzijska oblikovalka Tiko Nebieridze je diplomirala iz slikarstva, kar je postalo osnova njenega prepoznavnega sloga, saj v vsaki kolekciji začne s sliko. Svoje umetniško delo uporablja kot predlogo, ki jo nato prenese na blago. Njen vizualni jezik je razkošen, prav tako materiali, ki so običajno žamet, šifon, svila, dodatno vrednost pa jim daje ročna obdelava, izvedena v različnih tradicionalnih tehnikah. Njen “podpis” je ročno vezenje, ki daje tkaninam edinstvenost, tisto, kar njene kose še posebej izpostavi, pa je izjemno fina izdelava in izjemno izvirno razumevanje mode, kjer je Tiko po načinu izdelave zagotovo bližje couture modi kot hitri modi in množični proizvodnji. Njena najnovejša kolekcija je navdahnjena z različnimi teksturami, materiali in tehnikami, ki jih obilno uporablja, in nas opominja, da sta umetnost in moda v precej neločljivem odnosu.