Ali je second hand nakupovanje še vedno trajnostna opcija, če kupujete reciklirani fast fashion?

Ker se vse več potrošnikov zaveda škodljivega vpliva hitre mode na planet in ljudi, se zdi zavezanost nakupu le rabljenih izdelkov pozitiven korak k trajnosti. Ampak, če imate na koncu v košarici na blagajni samo primerke hitre mode, ali to izniči vaše dobre namene? Kratek odgovor – komplicirano je.

Obstajajo plasti, ki jih je treba ločiti, rezultat pa je predmet razprave – navsezadnje lahko vsakdo nakupuje, kjer, kadar in kakor hoče – odvisno od lastnih potreb, okoliščin in etike, vendar se poglobimo v razloge, zakaj nakupovanje rabljenega ni nujno vedno win-win rešitev na katero upamo …

Bianca-Francesca Foley, podcaster in urednica revije Sustainably Influenced, se ukvarja s problemom ogljika. »Ko govorimo o oblačilih, pogosto rečemo, da je njihov ogljični odtis mogoče zmanjšati. Toda ogljik je že proizveden. Ne morete omiliti nečesa, kar se je že zgodilo. Seveda, dlje ko obdržiš izdelek, bolje je, ker ne kupuješ dodatnih oblačil – a izpusti so že tam v ozračju.«

Namesto da razmišljamo o življenjskih ciklih oblačil, moramo svoje razmišljanje preoblikovati, svetuje Foley. “Treba je spodbuditi ljudi, da še naprej nosijo obstoječe stvari, ne glede na to, da nam daljše nošenje oblačil in nakupovanje rabljenih ne bo omogočilo, da se vrnemo nazaj in za nazaj izbrišemo te emisije ogljika.”

Izogibanje nakupovalnim trendom je vsekakor način, da se izognete hitri modi … a tudi če kupujete nekaj pre-loved, ste morda nehote padli nazaj v zanko hitrih modnih trendov. Platforme za ponovno prodajo so dokazan način zaslužka za ženske generacije Z, ne glede na to ali prodajajo lastna oblačila ali brskajo po trgovinah IRL in zbirajo hitre ulične uspešnice.

»Generacija Z konzumira fast-fashion z zaskrbljujočo hitrostjo … ne glede na to ali je popolnoma nova, rabljena, prevzeta od prijatelja, iz trgovine z rabljenimi izdelki ali razprodaji na kilograme, nas spominja Foley. “Še vedno želijo nositi trendovske kose.” Upočasnitev naše porabe bi morala biti prednostna naloga, ne glede na to, kje kupujemo – pa tudi če po enem nošenju kos objavite na second-hand platformi.

Justine Porterie, direktorica trajnostnega razvoja in DEI pri Depopu, je za GLAMOUR povedala, da so “vintage, streetwear in Y2K največji slogi na Depopu”, vendar tudi priznava, da imajo ogromno in raznoliko ponudbo zalog. “Hitra moda vsako leto proizvede milijarde oblačil, zato jo boste na Depopu našli kot odraz širšega trga.”

Toda ali ta obseg izniči smisel nakupa rabljenih kosov? Porterie ne misli tako. »Bilo bi kontraproduktivno, če bi se izogibali rabljeni hitri modi, saj vemo, da 9 od 10 nakupov na Depopu nadomesti povsem nov nakup – vključno s tistimi rabljenimi izdelki hitre mode. To se imenuje naš korak k premiku in to nam daje zaupanje, da preprodaja na Depopu prispeva k upočasnitvi povpraševanja po novi modi.« To je pozitiven korak.

Povzeto po glamourmagaz ine.co.uk

Porterie nadaljuje: »Naš splošni cilj je navdušiti čim več ljudi za modo iz druge roke, za mnoge pa so vstopna točka kosi hitre mode. Vemo, da ljudje, ki bi sicer kupili popolnoma nove izdelke hitre mode, pridejo na Depop, da poiščejo določene blagovne znamke, nato pa lahko raziščejo še širši nabor izdelkov, ki obstajajo na naši platformi. Od leta 2021 so uporabniki Depopa dali drugo življenje 25 milijonom predmetov, ki so že obstajali.” Ok, to je kar impresivno.

Hitra moda je še vedno zlikovec modnega sveta, še en pomemben razlog za to pa je uporaba ženske delovne sile na obrobju sveta, ki je pogosto plačana pod minimalno plačo, ima malo dostopa do izobraževanja, zdravstvene nege ali otroškega varstva in dela v “nečloveških razmerah”. Tudi če kupite rabljen fast fashion kos, ali imate lahko mirno vest glede njegove izdelave?

Venetia La Manna vodi iniciativo poštene mode in priznava, da je reformirana bivša ljubiteljica hitre mode. Potem ko jo je komentator na YouTubu spodbudil k raziskovanju vprašanj hitre mode, zdaj kupuje rabljeno. “Zdaj veliko manj razmišljam o znamki, ko gre za nakup nečesa rabljenega in veliko bolj o tem, kako dolgo bom to imela v omari in koliko bom to nosila.”

Torej fast fashion ulovi niso najslabša stvar na svetu?

»Mislim, da je bolj pomembno, ko konzumiramo oblačila, razmišljati o tem, kako dober in dolgoročen dom lahko dam temu kosu? Koliko bom slavil to oblačilo v čast osebi, ki ga je naredila? Na to bi se morali osredotočati. Gledam tudi tkanine in etikete, ker vem, da bo bolj smiselno, če kupila bom nekaj rabljenega, ki je narejeno iz naravnih vlaken in bo verjetno prestalo preizkus časa v moji omari.«

Čeprav La Manna pogosto omenja krajo plač, green washing, kolonializem odpada in netrajnostno rabo energije, ki jo je odkrila pri svojem delu s fundacijo OR in fundacijo Clean Clothes, vseeno »ne poziva k bojkotu znamk (hitre mode). Ne pravim, da teh znamk nikoli ne kupujte rabljenih, ker to ne izboljša življenja delavcev, ki izdelujejo oblačila. Pomembno je, koliko jih v realnem času štopamo.«

La Manna prav tako opozarja na zelo resnične težave Plus Size skupnosti pri nakupovanju rabljenega in trajnostnega. Medtem ko čakamo, da se blagovne znamke povečajo na resnično vključujoče velikosti, so izdelki, ki pridejo v dobrodelne trgovine in platforme za nadaljnjo prodajo, majhen odstotek že tako majhnega nabora izdelkov. “Ko govorimo o nakupu rabljenih izdelkov, se zavedamo, da obstaja privilegij konfekcijske velikosti, saj lahko izberete, katere znamke podpirate.”

Ali zdaj vidite, zakaj je naš status “zapleteno je?”

Ko se želim usmeriti v trajnost, kakšni bi bili ključni koraki: Zavežite se, da boste porabili manj in cenite tiste rabljene dragulje, ki jih kupite – ne glede na to ali gre za kose hitre mode ali ne, – da zagotovite, da je vsak nakup trajnosten, da je to dolgoročen nakup za vašo garderobo, karkoli že piše na etiketi…

Povzeto po glamourmagazine.co.uk