Ali je bila zamenjava streetweara neizbežna in kako bi jo lahko predvideli

Marc Jacobs je bil prvi, ki je prepoznal potencial subkulture streetwear in v svojo prvo kolekcijo za modno hišo Perry Ellis uvedel trende, ki so prevladovali na ulicah svetovnih prestolnic. Čeprav se je njegova perspektiva izkazala za uničujočo za elitistično blagovno znamko, negativne ocene niso zmanjšale pomena na novo opredeljenega ideološkega pristopa k visoki mode. Kmalu ameriški oblikovalec postane kreativni direktor Louisa Vuittona, street art pa je nepogrešljiv del luksuznega konglomerata. Značilen monogram LV je postal grafit, Marc Jacobs in Stephen Sprouse pa vizionarja, ki sta zaznamovala začetek novega obdobja v tekstilni industriji.

Razvoj ulične mode je bil vse bolj viden, druge točke pa so opredelili Virgil Abloh, Demna, Kanye West in Matthew M. Williams. Športna oblačila so postala prestiž, revije pa so bile nepredstavljive brez oversized krojev in sneaker kulture superg. Protiutež Supreme-u v kategoriji visoke mode, je bila Balenciaga, ki je leta sebično uživala status najbolj zaželene luksuzne blagovne znamke na sceni. Pandemija je še dodatno utrdila položaj streetweara oziroma ulične mode, tako da se je še ne tako dolgo nazaj podnebje (nepričakovano) spremenilo. Balenciago je zamenjal Gucci, nato sta to storila tudi Miu Miu in Prada kot voditelja ostrih linij, formalnih oblek in poslovnega videza.

Namigi o trendnih premikih so zaživeli na prvem Guccijevem šovu po odhodu Alessandra Micheleja s položaja kreativnega direktorja in namigovala sem že, da je seksi ideologija minimalizma Toma Forda naslednja postaja modne industrije. Vendar pa odpoved nebrzdanemu kiču ni bila edina radikalna sprememba, na svetovnih pistah je prevlado prevzel formal wear, ki naj bi bil metodološki pristop k ponovni potrditvi odhoda v pisarno. Delo od doma je postalo vsakodnevni pojav in vzpostavitev corpcore-a kot vodilne estetike, bi rekla, je bila usmerjena v to, kar bi laično poimenovali “vrnitev v klopi”.

Kakorkoli že, corpcore je tukaj brez težnje, da postane mikro trend, ki bi na sceni ostal le nekaj sezon. Opredelitev te smeri je zelo preprosta in temelji na minimalističnih oblikovalskih pristopih, čistosti linij, preprostosti oblik in pogosto monokromatskih kombinacijah, minimaliziranih na črno, belo in pretežno sivo. Ko gre za dodatke, bi brez dvoma izpostavila kravate in ugly glasses modele očal, ki so tesno povezani s tako imenovanim “videzom knjižničarke”. Točno takšne kot jih je nosila Gisele Bündchen v filmu The Devil Wears Prada. Corpcore ni le še ena nenavdihujoča igrica velikih korporacij, ampak način, kako v pisarno vnesti odmerek prepotrebnega chica.