Ali imamo krizo z nemogočimi obljubami na kozmetičnih embalažah?

Kot nekdo, ki mora natančno vedeti, na katere receptorje delujejo učinkovine v mojem najljubšem serumu, sem neizmerno vesela, da je celotna kozmetična industrija šla skozi katarzo prehoda od »magičnih« krem ​​k tistim, kjer je delovanje točno razloženo.

Današnji potrošniki želijo vedeti, kaj je v njihovem negovalnem izdelku do najmanjše podrobnosti. Tako na primer ni nenavadno brskati po prostranstvih interneta v iskanju dokazov in ocen, medtem ko stojite med kozmetičnimi policami v lekarni. Prehod k obljubam, podprtim s študijami, se je tako močno razširil, da je na embalaži izdelkov pogosto mogoče najti kratke zaključke študij. Še »bolje« je, če je jezik, s katerim se opiše rezultat študije, popolnoma nerazumljiv, saj potem daje noto avtoritete celotni kozmetični obljubi .

Izposoja avtoritete

Zdi se, da preveč znanstvena razlaga z besedami, ki jih povprečen potrošnik ne razume, ponuja predpostavko o izjemni učinkovitosti izdelka. Prav to izposojanje znanstvene avtoritete služi kot metoda hitrega pridobivanja zaupanja in ustvarja pogoje za past nemogočih obljub, ki padejo v sivo cono. Nenadna priljubljenost učinkovin v drogerijski kozmetiki in iskanje kliničnih študij, ki bi podprle njihovo učinkovitost, sta prinesla medicinski besednjak v kozmetični eter. Obstaja velika razlika med učinkom, ki ga lahko obljublja kozmetična krema v primerjavi z medicinsko kremo.

Kaj sme in česa ne sme zahtevati kozmetika?

Da bi najbolje razumeli bistvo, vam predlagam, da vzamete embalažo vašega najljubšega izdelka proti staranju, katerega namen je nekaj narediti glede naših gub. Zagotovo boste na embalaži našli stavek “zmanjšuje vidnost gub”. Čeprav besedo vidljivost vidimo zelo jasno, bomo v našem razumevanju razumeli, da bo izdelek zmanjšal gube. Izguba besede “vidnost” bi pomenila medicinsko obljubo. Trditev »zmanjšuje gube« je medicinska trditev, ker nakazuje strukturne spremembe na koži, medtem ko je trditev » zmanjšuje vidnost gub « kozmetična trditev, saj obljublja spremembo videza gub. “Opredelitev kozmetike vključuje “izboljšanje videza”, vendar ne določa, kako je to mogoče doseči.” – je pojasnil Kamal Kaur, kozmetični regulator in ustanovitelj bloga in svetovalne pisarne The Cosmetic Regulatory.

Arhiv Vogue, Erwin Blumenfeld

Kozmetika ima pravico obljubljati spremembe glede videza kože. Nič kar bi impliciralo strukturne spremembe na koži, ni domena kozmetičnih obljub, ampak medicinskih. Po drugi strani pa so na voljo številne klinične raziskave za nekatere učinkovine, ki spreminjajo strukturo kože, kot so retinoidi in peptidi. Kako potem komunicirati svoje delovanje, ne da bi se premaknili v cono medicinskih trditev?

»Kozmetični izdelki delujejo skozi različne plasti kože, zato lahko spremenijo strukturo kože, vendar kakršne koli trditve, ki presegajo to, torej fiziološke spremembe, niso dovoljene. Trditve o sestavinah in izdelkih z retinolom/vitaminom A lahko pokažejo učinkovitost teh sestavin na koži in govorijo o tem, kako delujejo – spremenijo strukturo zgornjih plasti kože. To je usklajeno in OK za komunikacijo. Večina sestavin za nego kože bo učinkovita v plasti povrhnjice kože, nekatere pa se lahko spustijo v dermis. Vse nadaljnje bi kazalo na fiziološke spremembe, zato snov verjetno ni kozmetična. Zaradi tega se blagovne znamke izogibajo trditvam, ki so bolj tvegane.« – pojasnjuje Kaur.

Smo v sivi coni?

Ta vstop v sivo cono je stvar regulacije celotne industrije. Če kozmetika ne sme oglaševati sprememb v strukturi kože, kako to, da je dovoljeno sporočati učinke retinola in peptidov? Kam nam odgovarja:
»Zelo pogosto je videti, da izdelki z retinoidi trdijo stvari, kot je ‘zmanjšuje videz gub’, čemur sledijo podrobnosti o sestavini in njeni tehnologiji, zato obstaja nekaj delov trditev, ki si jih potrošniki ponavadi izmislijo sami, čeprav blagovna znamka ne trdi tega za celoten izdelek. To je še vedno implicitna trditev. Razlog za to je, da želi blagovna znamka prikazati sestavine, ki jih uporabljajo, potrošnikom zagotoviti znanstvene dokaze o tem, kaj te sestavine lahko naredijo ter ustvariti marketinško zgodbo o izdelku kot celoti. Če pa to izrecno povežejo s celotnim izdelkom, lahko te trditve postanejo visoko tvegane za kozmetične izdelke in tvegajo, da bodo obravnavane kot medicinski izdelek zaradi uporabljene terminologije.«

Osebno me že dlje časa muči eno vprašanje, vezano pa je na del določbe, da ni dovoljeno uporabljati besedila, ki izdelku pripisuje lastnost, ki je ta nima. Tako na primer ni nič nenavadnega videti trditev o učinkovitosti retinola, čeprav na ozadju iste embalaže vidimo ester retinola. Podobno, ko govorimo o stabilnih vitaminih C, niso vsi enaki. Če velikost molekule stabilnega vitamina C presega 500 daltonov, ne bo učinkovit (ker ne more prodreti v dermis). Serum torej lahko vsebuje popolnoma neuporabno obliko vitamina C ali z drugimi besedami, vsebuje obljubo, ki je izdelek zagotovo ne more izpolniti. Iz pogovora s Kamalom Kaurjem je videti, da blagovne znamke takrat prevzemajo tveganje nase.

»Ko blagovne znamke vključujejo sestavine v tako nizkih ravneh, npr. 0,001 %, in podajo trditev na podlagi prisotnosti te sestavine, je to zelo veliko tveganje, ker je odstotek tako nizek, kako lahko trdite, da je sestavina koristna? To je tveganje, ki ga prevzemajo blagovne znamke same, čeprav se lahko to dojema kot zavajajoče,« poudarja Kamal.

Težava s kozmetičnimi trditvami je, kot vidimo, dvojne narave. Včasih preide v sivo cono, kjer meji z medicinskimi izrazi. Evropska komisija se tega zaveda, zato je bil pripravljen podroben Vodnik za mejne izdelke med kozmetičnimi izdelki in zdravili. Vstop učinkovin na drogerijske police je pripomogel k izgubi teh meja, še večji problem pa je, ko pod okriljem znanstvene avtoritete izdelki dobijo učinke, ki jih zagotovo ne bodo mogli doseči. Pa naj gre za sestavine, ki morajo prodreti globoko v kožo, da bi bile aktivne, pa ne morejo, ker imajo molekule večje od 500 daltonov, ali pa za vnos tako nizke koncentracije, da učinka zagotovo ni mogoče doseči. .

Samo prisotnost sestavine ni dovolj. Zelo pomembna je koncentracija, pri kateri je dokazano delovanje. To velja za obe smeri in s tem mislim na situacije, ko je bila izdelku dodana pretirano velika količina, vedoč, da bo povprečen potrošnik domneval, da velja stara enačba več je boljše, kar ni vedno res. Idealno bi bilo, če bi se podjetja držala klinično dokazanih koncentracij, ko pa zakon nečesa ne omejuje ali ni jasno določeno, se podjetjem ni treba omejevati, saj se zavedajo, da bodo kupci posegli po svoji priljubljeni sestavini v večji dozi.

Morda je čas, da odgovorite na vprašanje iz naslova. Mislim, da imamo v kozmetični industriji krizo z nemogočimi obljubami. Ko smo imeli čarobne kreme, smo se vsaj zavedali, da gre za pretiravanje. Danes, ko z izdelkom štejemo odstotke in klinične študije, si kozmetični izdelki za prepričevanje kupcev o učinkovitosti izposojajo medicinsko avtoriteto, ki pa je ni nujno, da imajo. O tej temi bi lahko predavala eno uro, ker je zelo kompleksna, zaključka in rešitve pa ni na vidiku. Po eni strani bi se morala kozmetična industrija držati dobrih praks, po drugi strani pa se s svojim medijskim delom trudim povečati znanje kupcev, da bi se lahko dobro odločali pri nakupu. Navsezadnje si za vse nas resnično želim sproščeno uživanje v negovalnih rutinah, brez stresa koncentracije in marketinških trditev. Pozabimo na matematiko in odstotke. Bistvo rutine je bilo vedno sprostitev in ustvarjanje časa zase.