Za objektivom: Z Aido Redžepagić in Jeleno Janković o Sarajevo Photography Festivalu

Sarajevo, epicenter kulture, zgodovine in umetnosti Balkana, bo po zaslugi Sarajevo Photography Festivala zbirališče fotografskih umetnikov in fotografskih navdušencev iz regije, pa tudi iz Evrope in tujine.

Od 30. maja do 2. junija bo festival slavil vizualno umetnost in spodbujal ustvarjalni duh Sarajeva, regije in mednarodne scene, vse z bogatim programom – tekmovanje v osmih kategorijah, razstave, delavnice, predavanja in forume ter recenzije portfeljev in dogodke mreženja.

Sarajevo Photography Festival

Sarajevo Photography Festival spodbuja dialog in izmenjavo med fotografi in občinstvom ter odraža kulturno bogastvo in raznolikost. Za tem mladim, a izjemno pomembnim festivalom stojita direktorica Aida Redžepagić in programska direktorica Jelena Janković, s katerima sem se pogovarjala o samem dogodku, fotografiji, sceni in prihodnosti.

Photo: Franjo Matković

Kateri so največji izzivi, s katerimi se soočate pri organizaciji festivala in kaj vas najbolj izpolnjuje v celotnem procesu?

Aida: Prvi koraki v organizaciji so bili zahtevni. Zame je bila to prva tovrstna izkušnja; “Najstrašnejše” je bilo, da si nismo mogli predstavljati, da bomo tako hitro skočili tako visoko, zato je uspeh festivala kolikor je super, toliko je tudi “strašen”, sploh za tako majhno ekipo ljudi, je pa tudi ena najboljših stvari. Jelena nas je že zdavnaj imenovala “ladja norcev” in všeč mi je, kako odlično krmilimo skupaj in se smejimo skozi vse nevihte, na katere naletimo. Brez sedaj zbrane organizacijske ekipe si ne bi mogla predstavljati ne samo Sarajevo Photography Festivala, ampak tudi svoje življenje.

Jelena: Najzahtevnejši izziv je uskladiti vse tri vidike življenja, ki jih ima vsak od nas v ekipi – festivalski, poslovni in zasebni. Osebno jih še bolj uravnotežim s tremi stanji, kar me včasih zmede (smeh). Izgradnja festivala je zahteven in zelo kompleksen proces. Lahko samo dodam, da so ljubezen, spoštovanje in močna želja po skupnem ustvarjanju nečesa bistvo tega festivala. Podpora v ekipi mi daje moč in voljo do dela, tudi če ne vem, kje sem. Rezultati prihajajo počasi, vendar je občutek, da imate priložnost nekaj ustvariti in prispevati k fotografski sceni v naši regiji, neprecenljiv.

Kako tekmovalni program festivala z osmimi kategorijami odraža raznolikost in bogastvo fotografskega izražanja na Balkanu in širše ter katere so najbolj opazne težnje v fotografskem izražanju, ki ste jih v teh kategorijah opazili v zadnjih dveh letih?

Jelena: Spomnim se, da so sodobni pristopi k fotografiji vse bolj prisotni in vključeni v delo, kar me veseli. Letos je v eni izmed kategorij prišlo do popolne preobrazbe prijav iz prve v tretjo edicijo, kar festivalu prinaša novo dinamiko. Po drugi strani pa se v nekaterih kategorijah ohranja tradicionalni estetski in dokumentarni pristop, ki sta enako pomembna. Opažam tudi fotografovo izrazito vpletenost v družbene in politične teme, kar še dodatno bogati dialog o aktualnih družbenih vprašanjih.

Aida: Ko prejmete dela iz več kot 50 držav po vsem svetu, je zelo zanimivo opazovati različne pristope k isti ali podobni temi. Zanimivo je videti, kako nekdo v Evropi vizualno gleda na eno temo, od nekoga, ki se nahaja popolnoma nekje drugje na svetu. Zelo pogosto so člani žirije na resni preizkušnji in zelo težko je izbrati le deset finalistov, zato je pomembno poudariti, da so dela, ki niso prestala izbora, pogosto skoraj tako fantastična kot tista, ki jih vidite na zaključni razstavi.

Photo: Franjo Matković

Kakšno vlogo ima fotografska umetnost pri promociji kulture in identitete Balkana in kako Sarajevo Photography Festival prispeva k tej promociji?

Jelena: Festival, kot je naš, umetnikom iz regije in od drugod ponuja platformo, da predstavijo svoje delo in mrežo, širijo znanje in ustvarjajo skupnost, ki nam manjka. Moja vizija festivala pri ustvarjanju programa je fotografom z Balkana dati izobraževalno platformo, ustvariti prostor za povezovanje z uredniki, direktorji festivalov in kuratorji iz Evrope in širše. Na festival želimo pripeljati vodilne v industriji, da se srečajo z našimi fotografi, se povežejo in dosežejo potencialno sodelovanje v prihodnosti. Za mnoge, ki se ukvarjajo samo s fotografijo in se z njo preživljajo, je težko dodeliti sredstva za obisk festivalov, kot sta Paris Photo ali Les Rencontres d’Arles, zato je naše poslanstvo, da Sarajevo Photography Festival postane središče srečevanja, učenja in ustvarjanja zdrave fotografske skupnosti. Na različnih festivalih so mi številni uredniki povedali, da ne poznajo balkanske scene, zato želimo združiti dve koristni stvari. Prav tako mora festival vedno služiti lokalnim fotografom, zato ohranjamo kulturo odprtosti, podpiramo in pomagamo vsem, ki imajo predlog ali potrebujejo platformo za predstavitev svojega dela.

V zadnjem času smo priča nekakšnemu prepletanju digitalne in analogne fotografije. Kako se to odraža na festivalu?

Aida: Veselim se vrnitve k analogni fotografiji. Mislim, da nas to vrača k temu pristopu osredotočenosti in zavezanosti enemu dobremu posnetku. Digitalna fotografija nas je v nekem trenutku “sprostila”, saj nam je omogočila, da ustvarimo na stotine fotografij na minuto in kasneje izberemo najboljšo. Enako kot, ko smo začeli shranjevati telefonske številke, zato smo zanašajoč se na digitalni pomnilnik zanemarili svoj lasten spomin in nihče se več ne trudi zapomniti si nobene številke. Če se vrnem k analogiji, digitalne fotografije nisem zanemarila, nasprotno, opazila sem izboljšanje v svojem delu. Ko imate 36 posnetkov, ki jih lahko uporabite, ste bolj osredotočeni na to, da jih ne zapravljajte. Skozi celoten festival dajemo enak pomen vsem tehnikam dela.

Jelena: Vidim ga kot prepletanje dveh plesov, od katerih vsak narekuje svoj ritem in ljudje uživajo v svojih gibih, ne glede na razlike v tehnikah. Tako z obema plesoma ustvarjamo dobre koreografije in jih negujemo na enoten način.

Festival spodbuja tudi dialog in interakcijo med fotografi, občinstvom in fotografskimi strokovnjaki.

Aida: Točno. Festival ima že od prve edicije en jasen odnos in vizijo, in sicer, da bo brezkompromisen prostor, kjer bodo vizualni umetniki lahko glasno (skozi fotografijo ali kakšno drugo obliko izražanja) spregovorili o vseh temah. Cenzura ne obstaja, ne glede na to, kako tabu ali sporna je lahko določena tema na tej točki. Razstave, ki »izzivajo«, spodbujajo razmišljanje, diskusijo, rušijo predsodke, so naša največja moč.

Jelena: Festival je platforma, ki združuje in združuje fotografijo skozi različne dejavnosti, kot so panelne razprave, predavanja, recenzije portfeljev in razstave. Jedro festivala pa je tudi druženje po teh aktivnostih. Vabimo vse, da pridejo na festival ne le zaradi nagrad ali programov, temveč tudi zaradi podpore kolegom, druženja in pogovora ne le o fotografiji. Pomembno je, da se kot fotografska skupnost podpiramo tam, kjer nimamo osebnega interesa.

Kako lahko mladi talenti izstopajo in najdejo svoje mesto v svetu fotografije, še posebej na balkanski sceni?

Aida: To je eno glavnih vprašanj, na katero bodo odgovorili dolgoletni uspešni fotografi, kustosi, direktorji festivalov ter drugi odlični govorci in vodje delavnic, ki se bodo zbrali na letošnjem Sarajevo Photography Festivalu. Iskanje odgovora na to vprašanje je prav ena od motivacij za prihod na festival.

Jelena: Fotografska industrija je postala surova in brutalna. Fotografiranje na Balkanu in življenje z njim je zahteven maraton. Najtežje je ostati v igri in preživeti na trgu, soočati se s stalnimi izzivi. Nimamo trga, ki bi fotografom omogočal normalno življenje od njihovih del, nimamo galerij, ki bi lahko prodajale dela, razstavne galerije pa pogosto delujejo po načelu, da mora avtor sam financirati vse, kar je začaran krog. Če se na Balkanu ne ukvarjate s komercialno fotografijo, se soočate z eksistencialnimi izzivi. Pogosto fotografi, ki se ukvarjajo z umetniškimi projekti, delajo kot oblikovalci, da financirajo svoje ukvarjanje s fotografijo. To je naša resničnost. Kljub izzivom pa imamo umetnike, ki premikajo meje. Kot festival ne moremo spremeniti situacije, lahko pa podpremo tiste, ki se borijo.

Photo: Franjo Matković

Opišite vzdušje in energijo festivala v treh besedah.

Jelena: Rave Party 24/7.

Aida: ladja norcev.mp3

Kako vidite prihodnost festivala?

Aida: Želimo, da festival postane prepoznaven ne le v regiji, ampak tudi veliko širše. Načrtujemo krepitev mednarodnega sodelovanja z drugimi festivali, umetniki, institucijami in organizacijami za promocijo regionalne fotografije in večjo prepoznavnost umetnikov iz regije na svetovnem prizorišču. Še naprej bomo podpirali mlade fotografe z organizacijo brezplačnih izobraževalnih programov, mentorstva, nagradnih skladov in drugih aktivnosti, ki jim bodo pomagali pri razvoju njihovih veščin in kariere.

Jelena: Prihodnost festivala vidim kot čas, ko se nam ne bo treba vsakič potiti okoli proračuna, ampak bomo lahko svobodno ustvarjali in postavljali Sarajevo v središče evropskih fotografskih festivalov. Želim, da Sarajevo poleg filma postane znano kot središče fotografske scene.