Razstava Agnès Varde nas popelje v Pariz v 1950-ih skozi še nikoli videne fotografije

V petdesetih letih prejšnjega stoletja se je v hišo-atelje na Daguerre ulici, ki se nahaja v 14. okrožju v Parizu preselila belgijska fotografinja Agnès Varda. Varda je bila izjemna in vsestranska umetnica – svojo kariero je začela kot fotografinja za Théâtre National Populaire, kjer je pridobila popularnost, nato pa je delala kot fotoreporterka po vsej Evropi. Svoj talent za vizualne medije je uporabila tudi na velikem platnu in leta 1955 izdala svoj debitantski film z naslovom La Pointe Courte. . Pri snemanju filmov jo je vodil instinkt, kadre je krojila tako, kot bi jih fotografirala, in čeprav so bili njeni začetki pred francoskim novim valom, so vsebovali številne elemente, značilne za to gibanje.

Pariz, mesto, ki ji sprva ni bilo všeč, je igral ključno vlogo pri umetničinih fotografskih in filmskih dosežkih. Njen slavni film Cléo dalle 5 alle 7 (1962) se dogaja prav v mestu luči, kraju, ki je definiral njeno delo. V tem imenu bo muzej Carnavalet v francoski prestolnici gostil razstavo Le Paris d’Agnès Varda, de-ci, de-là (Paris Agnès Varde, tu in tam), posvečeno tej umetnici in njeni globoki povezavi s tem mestom. Razstava se bo posebej osredotočila na njen manj znan fotografski opus ter prikazala še nikoli videne fotografije in poudarila pomembno vlogo njenega ateljeja na Daguerre ulici, kjer je živela in delala od leta 1951 do leta 2019.

Agnes Varda in Corinne Marchand na filmskem festivalu v Benetkah leta 1962, Getty Images

V širšem smislu razstava kaže, kako pomemben je bil Pariz v njenem svobodnem in bogatem ustvarjanju, ki mojstrsko balansira med dokumentarnim in fikcijskim delom. Umetniški opus Agnès Varda je tako obsežen, da je ekipa Carnavalet muzeja potrebovala dve leti raziskav, da je razstavo ustrezno oblikovala. Kot rezultat njenega predanega dela so združili večino njenega fotografskega opusa in del iz arhiva Ciné-Tamaris. Razstava vsebuje 130 fotografskih odtisov in filmskih izrezkov, ki so v celoti posneti v Parizu – dela, ki pričajo o umetniškem geniju Agnès Varde.

Vzporedno z deli, ki praznujejo umetničino dolgoletno ustvarjalnost, se je muzej odločil, da bo razstavil tudi njene osebne stvari: publikacije, dokumente, plakate, predmete, ki so ji pripadali, fotografije s snemanja in celo skulpturo njene mačke Nini. Razstava v Parizu je popoln hommage ne le njeni umetnosti, ampak tudi njenemu življenju.

Getty Images

Njen pariški studio, ki ga muzej postavlja kot izhodišče za Agnèsino ustvarjalnost, je bil tudi njen dom, snemalni studio, laboratorij za razvoj fotografije in prizorišče njene prve razstave leta 1954. Studio je kasneje postal filmski set, ki ga je delila s svojim partnerjem, režiserjem Jacquesom Demyjem. “Ne živim v Parizu, živim v 14. okrožju,” je govorila umetnica in poudarila svojo globoko povezanost s krajem, kjer je delala. A pomembno vlogo pri njenem delu je igral tudi sam Pariz, nova razstava pa nam daje priložnost, da potujemo nazaj v 1950-a in vidimo mesto skozi njene oči.

Pomen Daguerre ulice za to umetnico se odraža tudi v njenem dokumentarcu iz leta 1975, Daguerréotypes. Dokumentarec, posnet vzdolž ulice, kjer je umetnica preživela več kot pol stoletja, je vseboval portrete njenih trgovskih sosedov, ljudi, ki jih je videvala vsak dan.

Getty Images

Dela Agnès Varda so bila revolucionarna. Filme je snemala na lokaciji, v času, ko so bili zaradi omejitev zvočne tehnologije najpogosteje snemani v zaprtih prostorih, pred poslikanimi ozadji. Najela je tudi neprofesionalne igralce, kar je bilo netipično za francosko kinematografijo tistega časa. Na drugi strani pa je Agnès s svojimi fotografijami prikazala večplastno življenje žensk, kar se najbolj jasno odraža v njenem fotografskem projektu L’opéra-Mouffe, ki ga navdihujejo pesmi o okrožju Mouffetard. Ta projekt je leta 1958 prenesal v kratki film, ki raziskuje nasprotujoča si čustva, ki preplavljajo nosečnico v enem najrevnejših delov Pariza.

L’opéra-Mouffe, odlomek iz filma

Razstava Le Paris d’Agnès Varda, de-ci, de-là nas popelje skozi Agnèsin fotografski opus, od njenih prvih kariernih korakov, skozi čas, ko je bil njen ikonični studio zbirališče filmskih ustvarjalcev, do serije fotografij, ki razkrivajo umetničin ekscentrični pogled na ljudi in ulice Pariza.

Razstava bo odprta od 9. aprila do 24. avgusta v muzeju Carnavalet, 23 rue de Sévigné v Parizu.