Spoznajte človeka, ki stoji za modnimi dodatki, h katerim se obsesivno vračamo že desetletje

V trenutku, ko si končno zapomnite ime Abraham Ortuño Pérez, ste že nosili ali vsaj močno želeli nositi polovico njegove kariere. Balon-sandale znamke Loewe? Njegove. Škornji JW Andersona v obliki tačk? Tudi njegovi. Jacquemusove dvakrat zložene kitten petke? Spet njegove. Celo sandale znamke Coperni, ki spominjajo na počeno jajce, vodijo do istega kreativnega uma. Če šele zdaj povezujete vse niti, brez skrbi, Abra, kot ga vsi kličejo, se smeje sami ideji slave. Njegovo delo je že zdavnaj potovalo onkraj njegovega imena.

Srečamo se v Abrovem showroomu v Parizu, kjer se svetloba izliva v miren, zračen prostor, v katerem barva deluje kot jezik, kupci pa se gibljejo z znano samozavestjo. Abraham Ortuño Pérez (Abra, za vse v prostoru) se z neverjetno lahkotnostjo giblje med stojali, probnimi fittingi in objemi ter drži vse niti povezane. Med skulpturalnimi petkami in satenastimi mini oblekami stoji Alex Consani, ki brezskrbno preizkuša kose, kot da je to najbolj naravni del njenega dne. Brez spremstva, brez teatralnosti.

Ton pogovora je takoj postavljen: to ni zgolj intervju z oblikovalcem, ampak tudi pogled v kreativni svet, ki so ga najbolj ostre oči modne industrije že prepoznale.

Abra se smehlja in se usede, kot da bi se pogovarjal s starim prijateljem.

Znamka Abra Paris ima jasno izgrajeno identiteto. Če bi bil Abra Paris oseba, kako bi ga opisal?
„Smeh… Težko vprašanje… Otrok… mali fant, ki sanja, da bo nekoč postal oblikovalec… odrašča v majhnem mestu polnem cvetja, obdan s tkaninami, v restavraciji svojih staršev…“

Medtem ko me vodi skozi showroom, razlaga kose. Kaže na poslovne hlače do gležnja s trikotnim detajlom spredaj. „Ta trikotnik,“ pravi, „je navdihnila uniforma mojih staršev, ki so jo nosili v svoji restavraciji v Alicantu. Notranji del ovratnikov je imel prav ta obliko. Celotna moja kolekcija izhaja iz otroštva… a ta se je ujela tudi z zaključkom serije „Sex and the City“, tako da me je tudi to malo navdihnilo,“ dodaja.

Pred nekaj tedni, 2. oktobra, je potekala  njegova predstavitev kolekcije SS26 v Dover Street Marketu v Parizu, v okviru uradnega FHCM koledarja, prežeta z estetiko 80-ih, ki jo pogosto nosi nekje v ozadju uma. Tukaj se reference spreminjajo v intimne geste: starševske uniforme preoblikovane v kroje s trikotniki. Barbie rožnate sanje, vgrajene v voluminozne obleke z značilnimi cvetličnimi pentljami. Nežne, cvetlične srajce, ki dišijo po poletjih pri babici. Vendar je nekaj, kar je posebno značilno za njegovo delo, to, da kontrasti v kolekciji ne trčijo eden ob drugega– dopolnjujejo se in tvorijo zgodbo. Zgodbo, ki deluje znano. Poklon barbikam, ki so bile neizogiben del vsakega otroštva. Cvetličnim vzorcem, ki bi jih nosila moja, vaša, njegova babica. Vzorcem, ki dišijo po domu. Kolekciji, ki je dom.

Ko se vračamo k začetkom, ne morem, da ge nebi vprašala, kdaj začne proces oblikovanja, kaj običajno sproži idejo: tkanina ali slika, oblika? „Moj proces je vedno fabric-first. Najdem tkanino, ki jo vzljubim, in vse se začne pri njej.“ Torej, tkanina prižge iskro? „Tkanina,“ prikima z nasmeškom. „Vse se začne z njo. V Londonu je ena trgovina s tkaninami poleg [JW] Andersona. Obiščem jo enkrat letno, pregledam ponudbo in vedno najdem nekaj, kar mi je všeč. Ko vidim tkanino – kupim precej le-te in jo odnesem domov. Nato jo namestim na lutko in pustim, da mi sama pripoveduje…“

In neverjetno je, kako dobro zna „poslušati“. Kaže mi rožnato baby-doll obleko, prešito z notranje strani na spodnjem delu, da doseže balonasti volumen. „Vidiš to… najprej sem dal tkanino na lutko… potem poskusil eno, potem drugo, a ni bilo to – to. Nato sem poskusil to, in bilo je to – to, „kliknilo“ je. To je to, za kar je bila tkanina namenjena. Tkanina mi pove, kaj moram ustvariti.“ In res, ko zdaj gledam to obliko pred sabo, si je ne morem predstavljati v nobeni drugi obliki.

„Rad imam v kolekcijah add-on kose,“ pravi, medtem ko vzame satenasto ultramini krilo v baby modri barvi, z bočno zadrgo in cvetlično pentljo spredaj. Preloži ga preko daljšega, plisiranega rumenega krila. „Vidiš… to mini krilo lahko nosiš preko daljšega, ali preko drugega… ali samo nosiš rumeno krilo. Modro mini krilo spremeni, kar že nosiš, da nikoli ni enako.“ Nenadoma se to baby modro mini krilo zdi nujno. „Ko sem bil mlad, sem bil obseden z dizajnom Nicolasa Ghesquièrea. Galliano, Gaultier, Mugler, vsi so bili povsod in seveda so me oblikovali, a prava inspiracija za vse moje dizajne je moje otroštvo, okolje, v katerem sem odraščal, in ljudje okoli mene.“

To dobi še več smisla, ko odkrijem, da ga je šivanja naučila babica. Kasneje so ga mentorirali nekateri izmed najspretnejših ljudi v modni industriji, zato ko je prišel v oblikovalsko šolo, mu niso imeli več kaj pokazati. „Formalno izobraževanje je super, če nimaš nikogar, ki bi te naučil. A jaz sem že znal šivati, oblikovati, razumel sem kreativno in poslovno plat. Bil sem že globoko v industriji.“

Ima svojo lastno znamko, a oblikuje tudi za znamke, kot so Jacquemus, JW Anderson in druge. Je težko pustiti Abra Paris mindset ob strani in preiti v vlogo it oblikovalca dodatkov za druge hiše? Kje se konča Abra, in kje začnejo drugi? „Ne konča se,“ se smeji. „A res ni težko. Poznamo se že več kot 12 let, kot družina smo. Imam ekipo tukaj, ekipe tam… Vsi se razumemo in zaupamo drug drugemu. Vem, zakaj jim bo nekaj všeč, na kaj jih bo spomnilo – zato vse deluje.“

Paleta tkanin za SS26 je izrazito raznolika: od sijočega lurexa, laméja in poliestrskega satena do tihega luksuza fine volne in mehkega bombaža. A vsi kosi so narejeni z enako natančnostjo, pozornostjo in ljubeznijo. Vsak šiv je brezhiben. „Letos smo proizvodnjo preselili v Italijo, to je majhno, družinsko podjetje,“ pravi Abra. In zato njegovi kosi, tudi ko so eksperimentalni, delujejo kot dediščina, ustvarjeni z rokami, ki jih pozna.

Beseda družina se stalno vrača: njegova lastna, tista poslovna, družina strank. Ljudje in čustva so vedno v središču njegovega dizajna.

Opažam, da so vsi tvoji čevlji izdelani v Španiji, v Alicantu?! „Da,“ se razveseli. „V tovarni deset minut od mojih staršev. Rad podpiram lokalno. Ne maram ideje selitve proizvodnje samo zaradi nižjih stroškov. Rad ostajam blizu in pomagam majhnim družinskim podjetjem rasti.“ Je to način, kako uspeva ohranjati DNK znamke, visoko kakovost in vizijo na izjemno komercialnem trgu? „Lahko bi šel veliko dlje s svojo vizijo, a vedno mislim na nosljivost. Tukaj se šalimo in delamo „test sestre“. Vprašamo se: bi to nosila moja sestra, v majhnem mestu? Če bi, gremo naprej. Če ne, čemu?“

In glede na publiko na reviji SS26 in naročila v showroomu je znamka Abra Paris res nosljiva. Njegovi oboževalci daleč presegajo modne insajderje: Charli XCX nosi njegove kose, Rosalía pa jih promovira skozi več videov, vključno s tistim za singel „Berghain“ v sodelovanju z Björk. Končno besedo ima Alex Consani, ki nas za trenutek prekine in mu ob odhodu pove, da je naročila kose, in da so njegovi škornji z resami, ki jih je nosila med snemanjem, najbolj udobni doslej.

Kakšen je recept za kultni dodatek? „Vzemi nekaj uporabnega, kar so ljudje pozabili, in preoblikuj. Najdi praznino. Poglej japonke iz prejšnje poletne sezone… Vsi jih nosijo, a ko jih preoblikuješ, postanejo statement. Moje sneaker-balerinke? Nihče tega ni počel. Ali so delali superge, ali balerinke. Zdaj pa to počnejo vsi. Preseneti vse,“ doda na koncu. Torej, lahko rečemo, da ne slediš trendom? „Ne. Če vsi nosijo mokasine, bom jaz kavbojske škornje. In to zaenkrat še vedno deluje.“

Seveda, da deluje. Nihče ne razume dodatkov kot Abra.

Ali obstaja dodatek, ki šele prihaja, ki čaka, da ga odkrijemo, in bo naslednji it kos? Smeje se: „Tega ne morem razkriti. Lahko samo povem, da se nekaj „kuha“.“ Vsaj splošen sneak peak, kaj sledi za Abra Paris?
„Nova moška kolekcija januarja, ekskluzivno za SSENSE. Nato nova ženska.“

Svet Abra Paris raste – tiho in namerno – brez izgube nasmeha. SS26 ni beg pred resničnostjo, ampak njeno poglabljanje: uniforme preoblikovane v skrb, rožnata kot moč, cvetovi kot vsakodnevna nežnost. Kosi za življenje – in ustvarjeni tako, kot da jih boste v njih resnično tudi živeli. Abra se smehlja. „Videli boste.“