Jelly Shoes - kako so osovraženi čevlji iz otroštva postali simbol luksuza?

Obstaja nekaj nenavadnega v pridihu nostalgije. Sčasoma tudi te nekoč osovražene stvari oblečejo nase kombinezon simpatičnosti. Srce nam zadrhti ob pogledu na obledele fotografije iz albuma, telo pa preplavi tista nerazložljiva mešanica hrepenenja in spominjanja ter tako hrani iluzijo preteklih dni kot kraja, kjer je vladala le idila, skrbi pa so bile le pojem, ki ga bomo šele spoznali.

V svojih romantiziranih vizijah otroštva skoraj vedno stojim na prodnati plaži, z od sladoleda umazanimi lici in razmršenimi lasmi ter jelly čevlji na nogah. Nenavadno, saj to niso čevlji mojih sanj. Čeprav mi danes, ko jih gledam, samodejno začnejo vrteti filmi o brezskrbnosti in sreči, se šele, ko se malo poglobim v domišljijo o rajskem otroštvu, spomnim, da so mi šli tisti plastični sandali neskončno na živce. Drseče in mokre noge namreč že takrat niso bile balzam za dobro voljo. In vsi drugi “poletni” otroci so se počutili enako.

V času mojega odraščanja v poznih osemdesetih (in če me spomin ne vara v zgodnjih devetdesetih) so bili plastični jelly shoes modni simbol poletnih počitnic na Jadranu, pri nas pa jih je izdelovala Jugoplastika oz. Borovo, nekdanji steber jugoslovanske industrije. Najbolj priljubljen je bil model z ljubkim imenom trika-trak, čeprav jih je bilo v resnici kar nekaj, kupiti pa jih je bilo mogoče za pet evrov. Danes bi zagotovo stali več, vendar bi bila njihova cena, glede na vse spremembe, ki so se zgodile, še vedno zelo dostopna. Morda pa je tudi ta izjava še ena zabloda. Kajti danes dizajna, ki smo ga nosili včasih, ni več in podobne različice so precej daleč od tistih, ki se jih spominjamo iz časov poletnih šolskih počitnic ali dopusta pri babici.

Anna Brewster 2023, Getty Images

Čeprav zgodovina ne pomni točnega izvora jelly čevljev, domnevajo, da segajo v čas po drugi svetovni vojni, ko so proizvajalci začeli s plastiko nadomeščati usnje, ki ga je na trgu primanjkovalo. Z uvedbo plastike v široko uporabo so svoj zagon začeli doživljati v petdesetih in šestdesetih letih, slavne dneve popularnosti pa so doživeli v zgodnjih osemdesetih, ko se je Preston Haag Sr., nekdanji bankir v iskanju nove kariere, z njimi srečal med potovanjem po Južni Ameriki. V Braziliji jih je takrat izdelovalo podjetje Grendene, Preston Haag Sr. pa je z njimi podpisal pogodbo, ki je določala distribucijo na ameriškem trgu pod imenom Grendha shoes. Duhoviti podjetnik je v njih videl nov modni must have za kupce z globljimi žepi, pod nekatere stile pa so se podpisali Thierry Mugler, Dorothee Bis, Jean-Paul Gaultier in Fiorucci.

Stile so spreminjali vsakih šest mesecev, da bi preprečili, da bi jih konkurenca kopirala in Preston Haag Sr. je Grendha čevlje leta 1985 oglaševal tudi v reviji Vogue v upanju, da bo sandal iz mehke plastike končal v ozvezdju visoke mode. A ta status ni trajal dolgo in zaradi svojih lastnosti je model izgubil svojo vrednost in se utaboril v niši cenovno dostopnih čevljev, ki stanejo pet dolarjev (in včasih manj). Čeprav je bila Prestonova ideja, da Grendha čevlji začnejo svoje življenje in ostanejo na sceni kot luksuzni modni dodatek, si jih je zgodovina zapomnila kot cenovno dostopen in estetsko sporen čevelj, namenjen bolj praktični navigaciji po kamnitih plažah.

The Row Pre-Fall 2024, Courtesy of The Row

Toda zgodovina je (spet) pokazala, da je Haag na žalost le živel na napačnem mestu ob napačnem času. V redu, morda ne na napačnem mestu, zagotovo pa ob napačnem času. Ker se mu je končno uresničila želja, da bi jelly čevlji postali luksuzen kos obutve. Na valu nekoč osovražene obutve, ki je na čelu s Crocs čevlji vstopila v nišo visoke mode, so prijahali tudi jelly sandali. Čeprav so z njimi eksperimentirala številna oblikovalska imena, kot sta Simone Rocha (v kolekciji pomlad 2018) ali Jean Paul Gaultier (v kolekciji pomlad 2019), je največ pozornosti pritegnila različica italijanske modne hiše Gucci, ki je nostalgičen stil devetdesetih spremenila v luksuzno modo. Pod imenom Double G Rubber Sandals je Gucci lansiral več različnih barv, cena skoraj 500 ameriških dolarjev pa je pritegnila pozornost občinstva. Od takrat jih modna hiša izdeluje v različnih materialih in barvah, večinoma iz gume. Kot je v navadi v modi, ki sčasoma doživi prehod iz cenovno dostopne v luksuzno, je tudi zaradi cene Guccijevih sandalov nekaj časa javnost blaznela, nato pa je polemika prišla do svojega konca. Toda to ni pomenilo konca vzpona jelly sandalov med zvezde. The Row je svojo različico plastičnih čevljev lansiral tudi v pre-fall 2024 kolekciji, čevlji modela Mara pa so se zalesketali s ceno 990 evrov. Ali se prodajajo? Ne vemo. Toda Preston Haag Sr. je zagotovo dobro ocenil, da lahko jelly skoči v nišo luksuza. Le da se to v osemdesetih očitno ni moglo zgoditi.