Seks se je vrnil na veliki ekran, prinašamo vam izbor najbolj vznemirljivih filmov preteklega obdobja

Nedavno sem v Jordanovem besedilu o seksu na filmu prebrala, kako je slavni režiser Miša Radivojević govoril, da je prizore seksa težko napisati, še težje pa posneti (ob dobro opaženi ugotovitvi, da je ta čin v domači kinematografiji skoraj vedno predstavljen kot posilstvo ali nehoteno mučenje igralcev). Nekatere stvari so se, na srečo, drastično spremenile – od leta 2018 se je zahvaljujoč gibanju #MeToo pojavila povsem nova profesija, ki jo danes imenujemo koordinator intimnosti, in katere naloga je, da na snemanju zagotavlja varnost ter strokovno koreografira prizore, ki vključujejo vse, od poljuba, kratkega dotika, do golote ali kakršne koli eksplicitne vsebine. In ne, to nikakor ne zmanjšuje verodostojnosti intimnih prizorov, nasprotno – nekateri najbolj prepričljivi, kot tisti v Normal People, I May Destroy You in Sex Education, so nastali pod “strokovnim nadzorom” (odlične Ite O’Brien, s katero smo se pogovarjali v novembrski številki Vogue Adria).

Povezano: Vse, kar ste vedno želeli vedeti o seksu v filmu, pa niste imeli nikogar vprašati

Basic Instinct, Sex Crimes, Bound – devetdeseta leta so bila zlata doba erotičnih filmov. Vendar pa je marca 2024 producent filmov Stephen Follows objavil študijo, ki je pokazala, da se je količina seksualne vsebine v filmih od leta 2000 zmanjšala za skoraj 40 %, kar je zelo skladno z novejšimi raziskavami, ki opozarjajo na vse manjše zanimanje mladih (zlasti generacije Z) za seks. A kljub temu so bili v zadnjih mesecih filmi, o katerih se je največ govorilo, polni seksa. Glavna junakinja v z Oskarjem nagrajeni Anori je spolna delavka, prikaz njenega dela pa je osrednji del zgodbe. Babygirl raziskuje žensko, ki se sooča z željami, ki jih dojema kot sramotne. Celo Nosferatu, predelava klasične vampirske zgodbe Roberta Eggersa, je v veliki meri film o strasti. Naj omenim še meni najljubšega Guadagninovega – Challengers? V vseh teh filmih seks nosi veliko globlji pomen – spodbuja razpravo, ne erotičnega vzburjenja, ter raziskuje kompleksno dinamiko moči med liki.

V nadaljevanju izpostavljam filme, ki so v zadnjem času vrnili seks na filmsko platno (hvala jim!).

Anora (2024)

Prva polovica Anore Seana Bakera je v mnogih pogledih videti kot tradicionalna romantična komedija. Neskladen par – spolna delavka Ani (Mikey Madison) in bogati dedič ruskega oligarha Ivan (Mark Eydelshteyn), se spoznata in nato nepremišljeno poročita. Toda njuni prizori seksa nikakor niso romantični. Namesto tega so skoraj v celoti odigrani v komičnem tonu. Na primer: prvič, ko Ani pride v Ivanovo vilo, je seks dobesedno transakcijski – on za to plača – in izjemno hiter.

Madison je sprožila polemike, ko je v nekem intervjuju povedala, da je zavrnila snemanje s koordinatorjem intime. Njune prizore je opisala bolj kot “sex shots” kot pravi seks, kar je na zaslonu tudi zvesto prikazano: sam akt traja približno 10 sekund. Ivan prehitro doživi orgazem, Ani pa komaj zadržuje smeh. Ona je veliko izkušenejša, vendar to ne more nadomestiti dejstva, da je zaradi Ivanovega bogastva popolnoma odvisna od njega. Sprva se tega ne zaveda, a ko postane resničnost v drugi polovici filma očitna in Ivan pobegne ob prvem znaku grožnje s strani svojih staršev, spozna, kako malo nadzora ima nad njim.

A24

Babygirl (2024)

V hotelski sobi ženska v črni obleki in z visokimi petami plazi po tleh proti vidno mlajšemu moškemu, ki sedi na postelji. Filma sploh niste morali pogledati, da bi poznali ta prizor – postal je viralen. Ko se Romy (Nicole Kidman) in Samuel (Harris Dickinson) prvič srečata v filmu Haline Reijn Babygirl, nimata pojma, kaj počneta. Romy, izvršna direktorica podjetja, deluje šokirano, da je sploh prišla na srečanje z mladim sodelavcem, vsa urejena v prosojnem topu. Samuel je enako zmeden, medtem ko skuša izpolniti dominanco, za katero je pravilno začutil, da jo Romy želi. Skoraj cel prizor je predigra, vse dokler režiserka ne usmeri pozornosti na Nicole, ki leži na tleh, medtem ko Samuel seže z roko pod njen krilni del. Ni treba posebej poudarjati, da se je o prizoru ženskega orgazma govorilo dlje kot o vseh moških orgazmih na filmu skupaj.

A24

Nosferatu (2024)

Veliki finale filma Roberta Eggersa je sprožil razpravo takoj, ko je izšel: ali je perverzno romantičen? Ali brutalno grozljiv? Ali nekaj vmes? Ko kuga začne širiti kolektivni strah, Ellen (Lily-Rose Depp) spozna, da je edini način, da ustavi teror, ki ga je sprožil Count Orlok (Bill Skarsgard), ta, da žrtvuje sebe, kar pomeni, da ga zadrži pri sebi, dokler ne svane dan. Medtem ko njen mož teče za vampirjem, misleč, da ga lovi, si ona obleče poročno obleko in pričaka Orloka v svoji sobi. Sleče oblačila, in ko ugrizne v njene prsi, deluje, kot da je v stanju ekstaze. Ko ležita mrtva v objemu drug drugega, obdana s cvetjem, delujeta manj kot zlikovca in bolj kot tragična ljubimca.

Focus Features

Challengers (2024)

Prizor, v katerem se Tashi, Patrick in Art srečajo v hotelski sobi in začnejo križno ljubiti, mi je razjasnil veliko stvari v mojem lastnem ljubezenskem trikotniku z dvema najboljšima prijateljema (kdor je bil tu potajno zaljubljen v kogar?). Zanje je seks igra, prav tako kot šport, v katerem je odlična. Ena od kritik filma Challengers je bila, da čeprav je film proglašen za provokativen (in to zaradi svoje teme nedvomno je), ni bilo veliko dejanskih spolnih prizorov. Pravzaprav je edini trenutek, ko je jasno, da pride do spolnega akta, ko se Tashi (Zendaya) spusti na bivšega Patricka (Josh O’Connor) v njegovem avtomobilu noč pred njegovim dvobojem z njenim možem, Artom, ki je bil nekoč njegov najboljši prijatelj (Mike Faist). Tudi takrat se najbolj eksplicitni trenutki odvijajo izven ekrana. Lahko bi trdili, da je odsotnost prizorov popolnega seksa tu namerna – režiser je najintenzivnejšo erotično energijo ohranil za teniško igrišče.

Amazon

Pillion (2025)

Nekateri filmski ustvarjalci svoje zgodnje delo uporabljajo za obdelavo izkušenj iz mladosti. Harry Lighton se je odpravil v nasprotno smer: s svojimi prvimi kratkimi filmi je na platnu raziskoval tisto, česar si v resničnem življenju še ni upal poskusiti. „Na neki ravni sem začel delati filme, ker sem želel raziskati svojo spolnost,“ pravi scenarist in režiser. „V zgodnjih dvajsetih sem svojo spolnost lansiral skozi kratke filme, šele nato pa bi vse to poskusil sam.“ Če še vedno snema filme na ta način, bo njegovo spolno življenje kmalu precej zanimivo, glede na njegov celovečerni prvenec – Pillion. Adaptiran po romanu Adama Mars-Jonesa, film spremlja grenko sladko zvezo med Colinom (Harry Melling), neizkušenim prometnim redarjem, in Rayem (Alexander Skarsgård), močnim, dominantnim bajkerjem. Malo kdo bi zavrnil priložnost, da se spopade z nekom, ki izgleda kot Skarsgård, a Rayjevi fetiši bi vas lahko odvrnili – med njimi je pretvarjanje Colina v hišnega služabnika in prisiljevanje, da spi sam na tleh kot poslušen pes. Colin pa ima nagnjenost k zvestobi in rad opravlja svoje dolžnosti – vsaj sprva. Eno je gotovo: Pillion ima nekatere najsmešnejše, najbolj bizarne in najbolj poželjive spolne prizore v zadnji filmski zgodovini. In kot v najboljših filmskih upodobitvah seksa, te telesne scene ne izražajo le seksualnih želja likov, ampak tudi njihove globlje potrebe.

A24

Saltburn (2023)

V režiji Emerald Fennell Saltburn globoko vstopa v psihologijo obsedenosti in razrednih razlik skozi zgodbo o Oliverju Quicku (Barry Keoghan), študentu, ki se zbliža s karizmatičnim in zelo privilegiranim Felixom Cattonom (Jacob Elordi). Ko Oliver postane gost na razkošnem, skoraj nadrealnem posestvu Cattonovih, se njegova fascinacija nad gostitelji spremeni v nekaj temnejšega in neulovljivega. Film uporablja seks kot sredstvo moči, manipulacije in prikrite šibkosti, medtem ko počasi razkriva, kako daleč smo pripravljeni iti, da bi pripadali svetu, ki nikoli ni bil naš.

Prime Video

Queer (2024)

Obup izžareva iz vsakega kadra prvega spolnega srečanja med Leejem (Daniel Craig), junkie pisateljem, ki očitno ima težave s poroki, in Allertonom (Drew Starkey), mladim objektom njegove fascinacije, v še enem filmu Luca Guadagnina, ki je delno temelji na avtobiografski noveli Williama S. Burroughsa. Leta 1950 v Mexico Cityju distancirani Allerton pri Leeju prvič po noči pijančevanja bruha v WC školjko, nato pa sedi na postelji. V tej pijanosti povabi Leeja, da poteši svojo lakoto po njem. Lee je pohlepen po fizičnih potrebah, toda Allerton ga gleda z mešanico strasti, usmiljenja in avtoritete, in to je šele začetek vseh neravnovesij, ki se tukaj srečajo. Film je premierno prikazan v Benetkah 2024, sama dejstva, da je v jedru kompleksne gej drame nekdanji James Bond in seks simbol – že pomenijo pomemben, simboličen režiserski podvig.

Yannis Drakoulidis

Wuthering Heights (2026)

O novi, vizualno fascinantni adaptaciji klasike Emily Brontë ne vemo veliko – trailer je šele izšel, znano pa je, da Wuthering Heights končno dobiva obliko, ki se ne izogiba surovosti, telesnosti in destruktivni privlačnosti, ki je vedno bila v središču te zgodbe. Jacob Elordi kot Heathcliff prinaša tiho, potlačeno brutalnost človeka, ki je vzklil iz preziranja, medtem ko Margot Robbie kot Catherine igra žensko, raztrgano med družbeno ambicijo in željo, ki jo preganja kot nevihta. V režiji, ki poudarja neusmiljeno naravo ljubezni in maščevanja kot nečesa, česar ni mogoče ukrotiti ali ločiti.

Warner Bros