Bonsaj je moj novoodkriti pomirjujoči hobi, vprašala sem strokovnjaka za nasvet, kako ga gojiti doma

Pred nekaj meseci, ko sem razmišljala, s čim bi se lahko ukvarjala, pri čemer pa ne bi vedela ničesar – kar bi avtomatično spodbudilo nova znanja in učenje – sem nekje po naključju naletela na bonsaj. Umetnost gojenja miniaturnega drevesa v posodi, ki posnema videz starega, naravnega drevesa v majhni obliki, se mi je zdela tako duhovna, skoraj pomirjujoča. Med svojimi raziskovanji sem naletela tudi na Andrijo Zokića, katerega strokovnost in predanost tej rastlinski obliki sta impresivni, in ga vprašala, kdaj se je začel zanimati za bonsaje. “Za bonsaje vem že iz otroštva, a dolgo sem mislil, da je to nekaj, kar v Japonski podeduješ od dedka, že skoraj popolno drevo, ki ga samo ‘ohranjaš’,” mi je povedal Andrija, ki se je resneje začel ukvarjati z njimi med študijem kiparstva. “Prelomni trenutek je bilo odkritje del avstrijskega bonsaj mojstra Waltra Palla. Njegova drevesa niso bila ‘japonski okras v posodi’, ampak pravo staro gorsko drevje – nespopolno, z brazgotinami in polno življenja, prav tako kot tisto, ki sem ga leta opazoval v naravi. Takrat sem spoznal, da je bonsaj živa skulptura in popolna združitev narave in umetnosti. Kmalu smo Waltra povabili na delavnico na Hrvaško, se spoznali in od takrat sem njegov učenec.” Živa skulptura? Tu me je osvojil.

V zadnjem času se zelo veliko govori o bonsaju kot idealnem hobiju za pomirjanje (izgleda, da iskanje hobijev, ki nas prizemljijo, ne pojenja), zato je bil moj naslednji cilj izvedeti od Andrije, kako gojiti svoj bonsaj doma. Svoje zapiske vam dostavljam!

Povezano: 10 hobijev za vse, ki jim je jeseni dolgčas doma

Zakaj je bonsaj idealen hobi za pomirjanje?

Andrija je pri tem začel z eno pomembno opombo: “Bonsaj je idealen hobi za umiritev, pomembno je le, da pustimo ob strani pričakovanja hitrih rezultatov. Drevo ima svoj ritem, ki je počasnejši od našega. Sprva se mi je v glavi kar “postavilo”, spoznal sem, da časa ne gre hiteti, ker tako ali tako teče sam od sebe, da je od mene odvisno, da opravim svoje delo, drevesa pa bodo opravila svoje – rasla in se razvijala. V trenutku, ko to sprejmeš, bonsaj resnično postane pomirjujoč hobi, in to je tisto, kar ti prinese:

• vas prisili, da upočasnite
• da opazujete majhne spremembe od tedna do tedna
• da sprejmete, da nekaterih napak ni mogoče popraviti čez noč
• da preživite več časa v vrtu in naravi
• da bolj opazujete velika drevesa in si zapomnite njihove oblike

Na koncu je bonsaj eden najboljših načinov za uživanje v minljivosti, saj prav minljivost skozi leta prinaša napredek bonsaju”

Courtesy of andbonsai

Kako zahtevno je gojiti svoj bonsaj doma?

“Odvisno, kaj mislim s tem,” je odgovoril Andrija, z željo, da mi pojasni dva različna pristopa k gojenju bonsaja doma.

“Če govorimo o pravem bonsaju iz vrst, kot so gaber, javor, bor, oljka … je odgovor: zahtevnejše kot pri povprečni sobni rastlini, a ni “nemogoča misija”. Za to potrebujete:

• nekaj znanja o vrsti
• ustrezno mesto (pogosto zunaj, ne v stanovanju)
• redno nego
• in predvsem potrpljenje skozi leta

Če pa pod bonsajem mislimo na majhno drevesce iz vrtnarskega centra, ki ga držimo v stanovanju, je to nekaj drugega. Take rastline so pogosto “stilizirane”, da izgledajo kot bonsaj, a same vrste niso idealne za dolgoročno gojenje v zaprtih prostorih. So lahko lep uvod v svet bonsajev, a je treba vedeti, da so pravi, dolgoročni bonsaji vedno vezani na zunanji prostor – balkon, teraso ali vrt.”

Courtesy of andbonsai

Osnovni nasveti za gojenje bonsaja doma

Kaj moramo imeti najprej v mislih in kako ter kje izbrati drevo?

“Prvo vprašanje, ki si ga morate postaviti, je: imate zunanji prostor (balkon, teraso, vrt ali vsaj verando) ali ne?

• Če imate vsaj balkon – odpre se vam cel svet vrst (gaber, oljka, bor, javor …). Vsaka lesnata rastlina lahko postane bonsaj, a nekatere vrste so precej primernejše od drugih.
• Če nimate nobenega zunanjega prostora, ste realno v področju sobnih rastlin ‘v bonsaj stilu’, kot je fikus. To je lep začetek, a ni enako kot zunanji bonsaj. Osebno nimam nobenega bonsaja v hiši; vsi so v vrtu.

Za prve korake priporočam, da ne začnete s semeni, temveč z že oblikovano ali vsaj malo močnejšo rastlino iz rasadnika ali bonsaj centra. Semena in zelo majhne sadike so odlične za učenje, a potrebujejo mnogo let, da resnično izgledajo kot drevo, kar lahko ubije začetniški entuziazem. Paradoksalno je pogosto potrebno več znanja, da naredite dober bonsaj iz semena, kot pa iz kakovostnega surovega materiala.

Dobro je izbrati odporne, lokalno prilagojene vrste, nekaj, kar že dobro uspeva v vašem podnebju. Pri nas (v Dalmaciji), na primer:

• belgaber
• oljka
• črni bor
• tršlja
• različni mediteranski grmi …

V kontinentalnem delu Hrvaške se lahko izberejo:

• gaber
• jelka
• smreka
• javor
• različne vrste borov …

Poskrbite, da vas drevo na prvi pogled pritegne, da vam je zanimivo deblo, kakšna nepravilnost, majhna “zgodba” v njem. Ni pomembno, da je popolno, pomembno je, da vam je privlačno in da drevesce ima značaj. Izbira začetnega materiala je nekaj, kar se uči celo življenje in v veliki meri določa prihodnji izgled bonsaja.”

Courtesy of andbonsai

Nega bonsaja – zalivanje in pogoji

“Najpogostejša napaka je preveč ali premalo vode! Osnovno pravilo pravi:

• ne zalivajte “po urniku”, temveč glede na stanje substrata in vreme
• površina substrata naj se nekoliko posuši, nato dobro zalijte, tako da voda steče skozi drenažne luknje
• čim je posoda plitvejša in manjša, tem hitreje se bo substrat posušil in potreben bo pogostejši zaliv (še posebej poleti)

Svetloba:

• večini bonsajev je potrebno veliko svetlobe in bivanje zunaj, vsaj od pomladi do jeseni
• v zaprtih prostorih ob oknu dobro uspevajo le nekatere tropske vrste (npr. fikus), a tudi te imajo svoje meje

Zrak:

• bonsaj ne mara biti stalno v zadušljivem, zaprtem prostoru brez kroženja zraka
• veter je njegov prijatelj (seveda z zaščito pred ekstremnimi vremenskimi pogoji)

Če se pojavi problem, je pogosto dobra ideja, da drevo umaknete s sonca v senco, dokler se ne opomore. Razmere niso enake za vse vrste, niti ni enako, ali ga gojite na vrtu v Dalmaciji, Liki ali Zagrebu, saj ima mikroklima veliko vlogo.”

Oblikovanje bonsaja – kdaj in kako, kako pogosto?

“Ovdje odgovor nije jednostavan jer ovisi o fazi u kojoj je bonsai. Ako je yamadori (stabalce izvađeno iz prirode), najprije ga treba pustiti da se oporavi od šoka, pa tek onda postupno početi s oblikovanjem. Ako je stabalce kupljeno i spremno za rad, za početnike je dovoljno:

“Odgovor tukaj ni enostaven, saj je odvisno od faze, v kateri je bonsaj. Če gre za yamadori (drevo, izkopano iz narave), ga je najprej treba pustiti, da si opomore od šoka, šele nato postopoma začeti z oblikovanjem. Če gre za drevo, kupljeno in pripravljeno za delo, je za začetnike dovolj:

• naučiti se, kje odrezati vejo
• prepoznati, kaj je odveč
• imeti grobo predstavo, kakšno silhueto želite
• raziskati, katere so najpogostejše oblike dreves v naravi

Velike, grobe reze in močnejše oblikovanje običajno izvajamo konec zime ali zgodaj spomladi (odvisno od vrste in podnebja), prebudi in najbolje okreva.

Žičenje (oblikovanje z žico) je naprednejša faza – tam se pogosto delajo napake, zato začetnikom svetujem, da se najprej učijo skozi zmerno obrezovanje in opazovanje reakcije rastline.

Oblikovanje ni “en velik makeover”, temveč niz majhnih odločitev skozi leta. Najlepši bonsaji so pogosto rezultat mnogih majhnih, potrpežljivih posegov, ne enega velikega “šoka”.

Meni je pomembno, da bonsaj izgleda, kot da ga človeška roka nikoli ni dotaknila, da ohrani čim bolj naraven občutek starega drevesa.”

Zimski vs. ljetni uvjeti održavanja bonsaija

Ljeto:

• najveća opasnost je isušivanje supstrata u maloj posudi
• u najtoplijem dijelu dana (posebno na balkonu okrenutom na jug) dobro je blago zasjeniti bonsai ili ga pomaknuti da nije na direktnom podnevnom suncu
• ponekad će trebati zalijevanje i dvaput dnevno

Zima:

• većina naših vanjskih vrsta može biti vani cijelu zimu
• ali bonsai u posudi je osjetljiviji od istog stabla u zemlji
• na kontinentu je dobro zaštititi posudu i korijen od jakog mraza (npr. stavljanjem posude u veću kutiju s izolacijom, na zaštićeno mjesto, bliže zidu kuće)

Najvažnije je izbjeći nagla smrzavanja i otapanja te kombinaciju vjetra i jakog minusa.

Courtesy of andbonsai

Savjeti za kraj: što trebamo imati na umu ako želimo da nam bonsai uspije

• Promatrajte drveće u prirodi, ono je najbolji učitelj forme i kompozicije.
• Ne bojte se pogrešaka i riskirajte; svi smo ih radili i radit ćemo ih i dalje. Ulaganje ljubavi i svog vremena nužno je u ovom hobiju, pa makar ponekad i griješili.
• Ne tražite prebrz rezultat, ali nemojte biti ni potpuno pasivni, tražite odnos sa svojim stablom.
• Otiđite na bonsai radionicu i naučite osnove oblikovanja direktno od nekoga iskusnijeg.

Ako vas nakon godinu-dvije bonsai i dalje veseli, a ne samo “lijepo izgleda na polici”, onda znate da je to hobi koji može postati dio vašeg života.”